priglasíti -ím, tudi priglasíti in priglásiti -im dov., priglásil (ī í; ī á) 

1. 1. sporočiti pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prosil ga je, naj ga priglasi k izpitu; priglasiti se za izlet / prostovoljno se priglasiti v vojsko / priglasiti se za kurirja / priglasiti se k besedi
2. 2. knjiž. javiti, prijaviti: priglasiti prireditev; priglasiti zadevo občini / priglasiti odsotnost v treh dneh
3. 3. knjiž. najaviti, napovedati: priglasil ga je ravnatelju; priglasiti se za obisk; priglasil se je že včeraj

priglasíti se, tudi priglasíti se in priglásiti se knjiž.  (uradno) priti na določeno mesto na zahtevo ali poziv; javiti se: priglasiti se sodišču zaradi dedovanja
● knjiž. ob popisu se je priglasila za Slovenko se je izrekla; v društvo se je priglasilo okrog sto novih članov vpisalo

priglašèn -êna -o tudi priglášen -a -o: priglašen k izpitu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.