organizátorica -e ž (ȃ) organizatorka: postala je organizatorica in voditeljica upora / organizatorice so pripravile prigrizek in pijačo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pêči pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é) - 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah
// imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi - 2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo
- 3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih
// ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče
● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; redko peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj
pêči se ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu
pekóč -a -e: pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč
pečèn -êna -o: premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso
● šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prigrízek -zka m (ȋ) manjši obrok hrane, ki se jé med glavnimi obroki: pripraviti prigrizek;
postreči s pivom in prigrizkom / vsak dan ji je nesla sadje, piškote ali kak boljši prigrizek
● star. želela sta prenočišče in malo prigrizka jedi, hrane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prigrízniti -em dov. (í ȋ) - 1. pojesti zalogaj česa zraven česa drugega: jedel je kruh in vsake toliko časa prigriznil klobaso
- 2. pojesti kaj malega, zlasti prigrizek: prigrizniti malo sira in kruha / dobro bi bilo kaj prigrizniti pojesti
// kot povabilo sedite in prigriznite - 3. z odgriznjenjem dela skrajšati: prigrizniti cigaro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prigrižljáj stil. prigrížljaj -a m (ȃ; ȋ) zastar. prigrizek: prinesti vina in prigrižljaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prilívek -vka m (ȋ) knjiž. pijača, zlasti za pitje ob jedi: prigrizek in prilivek / v nahrbtniku je imel tudi nekaj prilivka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
rúkola -e ž (ȗ) enoletna, regratu podobna rastlina z nazobčanimi listi, močnega, ostrega, nekoliko grenkega okusa, primerna za solate, kot dodatek različnim jedem; rukvica: Pikantni okusi sira, rukole in bazilike se združijo v okusen in sočen prigrizek, ki potolaži lakoto, a ne obremeni želodca E ← ben. it. rucola iz ruca < lat. ērūca 'kodrasti ohrovt' in 'rukvica' < 'gosenica' zaradi kosmatega stebla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
tápas -- in -a m (ȃ) španska jed, ki se navadno postreže kot prigrizek ob alkoholni pijači: Madridska kuhinja ponuja veliko več kot samo tapas E ← špan. mn. od tapa 'pokrov' iz tapar 'pokriti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zalítek -tka m (ȋ) - 1. pijača, s katero se kaj zalije, proslavi: pripraviti prigrizek in merico zalitka
- 2. knjiž. plomba: amalgamski zalitek / zapolniti votlino v deblu s cementnim zalitkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.