Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Dovršni glagol pri prepovedih

Zanima me, kako je z rabo dovršnega glagola pri zanikanem velelniku. Nekaj sem o tem brala v Slovenski slovnici (2000) na straneh 397 in 519, vendar nisem mogla razbrati, kakšna so trenutna priporočila glede tega. Osebno imam občutek, da je dovršnik v določenih primerih bolj naraven in ustrezen. To je seveda samo občutek, zato bi prosila, da malo bolj obširno razložite, kako je rabo dovršnega in nedovršnega glagola v zanikanih velelnikih in ali so kakšne pomenske razlike.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

edamáme samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Edamame iz jap. edamame, iz eda ‛steblo’ + mame ‛fižol’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

grísti -zem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza] STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...
medtém ko in medtèm ko podr. vez. zv. (ẹ̑; ȅ)
1. čas. ~ ~ se ogreva, mu daje zadnje nasvete
2. protiv. Oni dobijo kosilo, ~ ~ mi samo prigrizek |mi pa samo|; poud. Avstrijski nacionalizem je pomagal nemštvu, ~ ~ je slovanske narode zatiral |slovanske pa zatiral|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

medtém ko protiv. vez. zv.
protiv. vez. zv. za poudarjanje nasprotja, različnosti med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka
SINONIMI:
vtem ko, neustrez. dočim
GLEJ ŠE SINONIM: ko1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

nacho nacha; tudi náčo samostalnik moškega spola [náčo] STALNE ZVEZE: nacho sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. nacho, prvotno (special) nachos, iz špan. Nacho's (especiales) ‛Načeva specialiteta’, po mehiškem natakarju Ignaciju Anayi

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

organizátorica -e ž (ȃ)
organizatorka: postala je organizatorica in voditeljica upora / organizatorice so pripravile prigrizek in pijačo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pêči pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é)
1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah
// imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi
2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo
3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih
// ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče
4. zapisovati podatke na optično digitalno ploščo: peči programe in glasbene datoteke na CD-je / peči DVD-je in CD-je
● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; zastar. peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pergrizek samostalnik moškega spola

GLEJ: prigrizek

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

prigrízek -zka m (ȋ)
manjši obrok hrane, ki se jé med glavnimi obroki: pripraviti prigrizek; postreči s pivom in prigrizkom / vsak dan ji je nesla sadje, piškote ali kak boljši prigrizek
● star. želela sta prenočišče in malo prigrizka jedi, hrane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

prigrízek -zka m (ȋ) pojesti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

prigrízek -zka m
manjši obrok hrane, ki se jé med glavnimi obrokipojmovnik
SINONIMI:
zastar. prigrižljaj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

prigrȋzək, -zka, m. der Imbiss, Cig., Jan., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

prigrízniti -em dov. (í ȋ)
1. pojesti zalogaj česa zraven česa drugega: jedel je kruh in vsake toliko časa prigriznil klobaso
2. pojesti kaj malega, zlasti prigrizek: prigrizniti malo sira in kruha / dobro bi bilo kaj prigrizniti pojesti / kot povabilo sedite in prigriznite
3. z odgriznjenjem dela skrajšati: prigrizniti cigaro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

prigrizniti ► pr̥gˈriːzėnt -znen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

prigrižljáj stil. prigrížljaj -a m (ȃ; ȋ)
zastar. prigrizek: prinesti vina in prigrižljaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

prilívek -vka m (ȋ)
knjiž. pijača, zlasti za pitje ob jedi: prigrizek in prilivek / v nahrbtniku je imel tudi nekaj prilivka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Razlikovanje med kakovostnimi in vrstnimi pridevniki: »ribani« ali »riban sir«?

Včasih sem v dilemi, kako je slovnično pravilno, predvsem glede rabe kakovostnih in vrstnih pridevnikov. Naj navedem nekaj primerov:

  • riban sir ali ribani sir
  • mlet črni poper ali mleti črni poper
  • bel kuh ali beli kruh
  • zorjen zrezek ali zorjeni zrezek
  • modificiran škrob ali modificirani škrob
  • krompirjev prigrizek
  • slani mlad krompir ali mladi krompir

Zanima me, ali je to enako, če je naslov izdelka npr. riban sir itd ali je to samo sestavina in je navedeno med sestavinami? Vrstni pridevnik je npr. pšenični, koruzni kruh, zrezek svinjski , goveji. Kaj sploh raba, npr.bel kruh?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr] STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Slovarska napotila: »organizatorka« ali »organizatorica«

V SP je organizatorka pisana poševno – kaj to pomeni? Torej mora biti organizatorica? Raba je na strani organizatorke.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Španski prigrizki v ednini ali množini: »tapa«, »tapas«

Za besedo tapas navajate opis prigrizek ... V ednini torej. Ker mi je zadeva »sumljiva«, sem na Googlu malce preverjal – v angleščini, iskalni niz tapa tapas plural. Menim, da je pravilno tapa, tapas pa je množina. Tudi v Španiji sem pred leti povprašal. Sem namreč »hud jezikovni firec« kamorkoli pridem.

Povezavi:

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

tápas -a in -- m (ȃ)
španska jed, ki se navadno postreže kot prigrizek ob pijači: odlični, okusni tapasi; pestra izbira različnih vrst tapasov / zabava s tapasi na kateri se strežejo tapasi / španski tapas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zagrizniti ► zagˈriːzėnt -znen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zakúska -e ž, snov. (ȗ) knj. pog. prigrizek; števn., knj. pog. pogostitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zakȗska -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zalítek -tka m (ȋ)
1. pijača, s katero se kaj zalije, proslavi: pripraviti prigrizek in merico zalitka
2. knjiž. plomba: amalgamski zalitek / zapolniti votlino v deblu s cementnim zalitkom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zŕno-asamostalnik srednjega spola
  1. seme
    • zrno česa
    • , zrno s čim
    • , zrno za kaj
  2. delec, drobec
    • zrno česa
    • , zrno s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

želódec Frazemi s sestavino želódec:
bíti kómu v želódcu, iméti dóber želódec, iméti kóga/kàj v želódcu, iméti véčje očí kot želódec, láčen, da kómu pájki prédejo po želódcu, láčen, da se déla kómu pajčevína po želódcu, láčen, da se v želódec vídi, na prázen želódec, ne iméti [dóbrega] želódca, obležáti kómu v želódcu, píti na prázen želódec, v želódcu je kàj obležálo kómu, v želódcu krúli kómu, želódec krúli kómu, želódec se obráča kómu, želódec se obŕne kómu, želódec se ogláša [kómu], želódec se vzdígne kómu, želódec se vzdigúje kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Število zadetkov: 30