eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt] 1. kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] 2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. ekspresivno zelo velik in močen moški
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel
STALNE ZVEZE: morski bik FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik. ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
bodíka bodíke samostalnik ženskega spola [bodíka] 1. koničast izrastek pri živalih ali rastlinah
2. iz zoologije morska riba z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena
3. zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno rdeče barve; primerjaj lat. Ilex aquifolium; SINONIMI: iz botanike navadna bodika
STALNE ZVEZE: navadna bodika ETIMOLOGIJA: ↑bosti
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca] 2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege ETIMOLOGIJA: ↑čebela
góž góža samostalnik moškega spola [góš góža] večja nestrupena kača rjave ali sive barve z majhnimi belimi lisami; primerjaj lat. Zamenis longissimus; SINONIMI: iz zoologije navadni gož
STALNE ZVEZE: ameriški gož, navadni gož, progasti gož ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. guž, rus. úž, polj. wąż < pslov. *vǫžь < ide. *angu̯(h)i- ‛kača’, tako kot lat. anguis, litov. angìs, latv. ùodze, gr. énkhelys ‛jegulja’, lat. anguilla - več ...
héker hékerja in hêker hêkerja; tudi hacker samostalnik moškega spola [héker] in [hêker] 1. kdor navadno nepooblaščeno vdira v računalniške sisteme, zlasti z namenom dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega okoriščanja
2. ekspresivno navdušen, spreten računalniški uporabnik, programer
STALNE ZVEZE: etični heker ETIMOLOGIJA: ↑hacker
husky huskyja; in háski samostalnik moškega spola [háski] srednje velik pes z gosto dlako bele in sive barve, pokončnimi uhlji in svetlo rjavimi ali modrimi očmi; SINONIMI: sibirski husky
STALNE ZVEZE: sibirski husky ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. husky, okrajšano iz Husky dog ‛eskimski pes’, iz Husky ‛Eskim’
jéžek jéžka samostalnik moškega spola [jéžək] 1. navadno ekspresivno jež, zlasti manjši
2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologije morski ježek
3. kar po obliki spominja na manjšega ježa3.1. slaščica v obliki kroglice z mrvicami
4. pripomoček iz dveh sprijemalnih trakov za zapenjanje zlasti oblačil, obutve
STALNE ZVEZE: aragonitni ježek, jamski ježek, kljunati ježek, morski ježek, rumeni ježek FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka ETIMOLOGIJA: ↑jež
jéžev jéževa jéževo pridevnik [jéžeu̯ jéževa jéževo] FRAZEOLOGIJA: muka ježeva ETIMOLOGIJA: ↑jež
krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni] 1. ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom1.1. ki je iz testa za kruh ali kruhu podobno pecivo
1.2. ki se uporablja pri pripravi, peki kruha ali kruhu podobnega peciva
2. ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino
STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče ETIMOLOGIJA: ↑kruh
napŕstec napŕstca samostalnik moškega spola [napə̀rstəc] iz botanike rastlina z navzdol obrnjenimi zvonastimi cvetovi v grozdastem socvetju in večjimi listi na visokem pokončnem steblu; primerjaj lat. Digitalis
STALNE ZVEZE: rdeči naprstec, škrlatni naprstec ETIMOLOGIJA: prvotno *‛naprstnik’, po zgledu nem. Fingerhut ‛naprstnik’ in ‛naprstec’
nèenakovréden nèenakovrédna nèenakovrédno pridevnik [nèenakowrédən] 1. ki po vrednosti, kakovosti, hierarhiji ni enak, podoben drugemu; SINONIMI: neenakopraven
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑enakovreden
operéta operéte samostalnik ženskega spola [operéta] odrsko glasbeno delo lahkotnega značaja s petim in govorjenim besedilom ter instrumentalno spremljavo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. operetta, iz ↑opera
operétni operétna operétno pridevnik [operétni] ETIMOLOGIJA: ↑opereta
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár] 1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar ETIMOLOGIJA: ↑ovca
pterozáver pterozávra samostalnik moškega spola [pterozávər] iz paleontologije izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali dlakam podobnimi izrastki, in velikimi kožnatimi krili, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Pterosauria
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. pterosaur, frc. ptérosaure) iz nlat. pterosaurus iz gr. pterón‛pero, krilo’ + ↑zaver
slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc] 1. rastlina z dlakavimi listi in belimi, rožnatimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi na dolgih pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Malva 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec ETIMOLOGIJA: ↑slez
stíh stíha samostalnik moškega spola [stíh] 1. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: verz 1.1. v množini pesem iz teh enot; SINONIMI: verz
2. posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: verz
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. stíh iz gr. stíkhos ‛vrsta, bojna vrsta, vrstica, verz’ - več ...
telenovéla telenovéle tudi télenovéla télenovéle samostalnik ženskega spola [telenovéla] tudi [télenovéla] televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz špan. telenovela iz ↑tele(vizija) + novela ‛roman’, prim. ↑novela
zobotrébec zobotrébca samostalnik moškega spola [zobotrébəc] koničasta, navadno lesena paličica za odstranjevanje ostankov hrane med zobmi, za nabadanje hrane
FRAZEOLOGIJA: suh kot zobotrebec ETIMOLOGIJA: iz ↑zob + tvorjenka od ↑trebiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
blístavec -vca m (í)
zool. v bistrih vodah živeča majhna riba s temno vijoličasto črto vzdolž bokov, Leuciscus agassizi: blistavec je bil priljubljena vaba za lov postrvi
destinácija -e ž (á)
kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena turistična destinacija / Slovenija bi lahko postala destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja
êvergrin in évergrin tudi evergreen -a [tretja oblika êvergrin in évergrin] m (ȇ; ẹ̑)
dolgo časa splošno priljubljena zabavnoglasbena skladba, zlasti popevka, zimzelenček: peti evergrine; plošča z evergrini
izlétniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na izletnike ali izlet: v dom je prišla večja izletniška skupina / izletniški avtobus avtobus, ki vozi izletnike; izletniški turizem; kraj je priljubljena izletniška točka
koléginja -e ž (ẹ̑) zastar. kolegica, prijateljica: med koleginjami ni bila priljubljena / postali sta dobri koleginji
kómičarka -e ž (ọ́)
1. ženska, ki poklicno zabava gledalce, zlasti z mimiko, govorjenjem: filmska, televizijska komičarka; odlična, priljubljena komičarka / stand up komičarka
2. igralka, ki igra komične vloge: prva komičarka slovenskega gledališča
kot2 vez.
I. med členi v stavku
1. za izražanje primerjave glede enakosti: prav tako pridna je kot njena mati; razumeta se kot brata; za to delo je kot ustvarjen / otroci so bili iz iste ulice kot ona / letos je zaslužil toliko kot lani; dobička je toliko kot stroškov kolikor
2. navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti: njegov avto je dražji kot sosedov; proizvodnja je za desetino večja kot lani; vlak ne stoji več kot minuto; ekspr. to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti / odbojka ni priljubljena kot nogomet / ne gre mu toliko za denar kot za čast
3. za izražanje podobnosti: vede se kot gospodar / bel kot sneg; otrok je tiho kot miška; dela kot črna živina
4. za izražanje približne, dozdevne podobnosti: sprejeli so ga medse kot brata; obšlo ga je nekaj kot kesanje; strop je bil kot posut z zvezdicami; počutim se kot prerojen; odgovarja kot v zadregi
5. ekspr., z nikalnico, v zvezi z drug, drugače za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: to mi je povedal nihče drug kot direktor; z otrokom nima drugega kot skrbi; predenj si ne upa drugače kot s sklonjeno glavo / kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje?
6. ekspr., navadno v zvezi s tako za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano: s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki; znanstvenika visoko cenijo doma kot v tujini / razdrobljenost je škodljiva kot v gospodarskem tako v družbenem pogledu; publ. prošnji je treba priložiti osebno izkaznico kot tudi potrdilo o nekaznovanju in
7. za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar: vsi ga poznajo kot odličnega govornika; pusti pijačo, to ti svetujem kot prijatelj; publ. znanost kot vodilna družbena sila; bil je zdravnik in kot tak je služil v mornarici; kot gost nastopa slaven tenorist; že kot otrok, star. otrok je ljubil samoto / to sliko sem dobil od sorodnikov kot dar v dar; postavljajo ga kot zgled za zgled
II. v odvisnih stavkih
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje pomenov kakor pod I., 1–6
a) zgodilo se bo tako, kot si naročil; obnašaj se, kot se spodobi; ekspr. taki, kot si ti, nimajo besede / film na televiziji je isti, kot sem ga videl pred leti / podjetje je imelo toliko stroškov, kot so računali kolikor
b) pridelek je slabši, kot smo pričakovali / zgodba se je končala drugače, kot je nakazoval začetek; ni tako močen, kot sem mislil / izdal je več, kot je namenil
c) s pogojnim naklonom ali v zvezi z da: vede se, kot da je on gospodar; govori, kot da ne bi bil pri pameti
č) ni dosegel drugega, kot da so se mu vsi smejali; odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš
d) kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi
// z oslabljenim pomenom za izražanje primerjave sploh: kot kaže spričevalo, si se pošteno trudil; delajo, kot se komu zljubi; publ. kot poročajo listi, je upor zadušen / takoj se je spustil v prepir, kot je bil sploh hitre jeze; skopuh kot je, ni popustil niti za dinar
// nav. ekspr. za izražanje odnosa osebka do povedanega: pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš; kot se zdi, bodo naši zmagali / skrajnosti so, kot je znano, zmeraj škodljive / kot sem rekel: ne dam
2. nav. elipt. za naštevanje zgledov za prej povedano: na voljo so jim pripomočki, kot so predavanja, tečaji in seminarji; glagoli, kot skakati, letati, sedati, se imenujejo ponavljalni
● star. to je, kot bi dejal, zastonj takorekoč; ekspr. za delo je pripraven kot le kaj zelo; ekspr. poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera zelo; ekspr. delo je več kot lahko zelo; pog. opomin je zalegel toliko kot nič prav nič; ekspr. to je pa že več kot preveč izraža nejevoljo, zavrnitev; ekspr. denarja ima več kot preveč zelo veliko; ekspr. tam ljudje malo manj kot stradajo skoraj
ljúdski -a -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na ljudstvo:a) velike ljudske manifestacije;
ljudske sile;
udeležiti se ljudskega zborovanja / ekspr. najširše ljudske množice / ljudska knjižnica; zastar. ljudska šola osnovna šola; ljudsko štetje / svet za ljudsko obrambo b) ljudska prosveta, vzgoja / ljudski običaji; ljudska govorica; ljudska miselnost; po ljudskem verovanju / ljudska veselica; ljudsko vozilo / ljudski pesnik; ljudski pisatelj pisatelj, ki piše za preproste, manj izobražene sloje; ljudski plesi; ljudska izdaja knjige izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; belokranjska ljudska noša; ljudska pesem pesem, ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; zbirati ljudsko blago dokumente ljudske kulture; ljudska glasbila c) ljudsko trpljenje / ljudska revolucija revolucija ljudskih množicč) čutil je ljudsko zavist zavist ljudi2. nanašajoč se na oblast, nastalo med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo: ljudska oblast / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; ljudski odbor med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 organ državne oblasti za določeno območje; ljudski poslanec; ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; seja ljudske skupščine / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS] 3. navadno v povedni rabi prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: predsednik je preprost in ljudski;
ta zdravnik je premalo ljudski 4. star. ki ni domač, tuj: domači in ljudski mlatiči;
stanovati v ljudski hiši;
posestvo je prišlo v ljudske roke
● ljudski umetnik častni naziv za umetnika, ki se posebno odlikuje; ekspr. to je bila prava ljudska igra zelo razširjena, splošno priljubljena; zastar. v nesreči ni bilo ljudskih žrtev človeških; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦ jezikosl. ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti; lit. ljudska igra igra, ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; polit. ljudska demokracija demokracija, v kateri ima oblast delavski razred; rel. uvajati ljudsko petje petje vernikov v cerkvi; zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanihljúdsko prisl.:
ljudsko drastičen humor; sam.: zdaj si mora pri ljudskih služiti kruh; pog. zapojmo kakšno ljudsko ljudsko pesem; delati škodo na ljudskem, po ljudskem
pisáteljica -e ž (ȃ)
ženska, ki piše romane, povesti, novele: nadarjena, priljubljena pisateljica
priljubíti in priljúbiti -im dov. (ī ú) narediti, povzročiti, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: skromnost mu ga je še bolj priljubila / dober učitelj zna učencem priljubiti svoj predmet / knjiž. šola mu je priljubila knjige mu je vzbudila ljubezen do knjigpriljubíti se in priljúbiti se
1. pridobiti si naklonjenost koga: igralec se je vsem priljubil; s tem dejanjem se je priljubil pri sosedih / knjiga, pesem se je ljudem kmalu priljubila
2. zastar. pritisniti se, stisniti se: priljubiti se na prsi ljubega
priljúbljen -a -o
1. deležnik od priljubiti se: pri nas je nogomet zelo priljubljen
2. ki ga ima rado razmeroma veliko ljudi: priljubljen igralec, zdravnik / zapeti priljubljeno pesem
3. ki se pogosto uporablja, pogosto nastopa: priljubljen izgovor, rek; priljubljen seznam zaznamkov; to je priljubljena tema njihovih pogovorov; priljubljeno shajališče mladine / lisica je v živalskih pravljicah precej priljubljena
primadóna -e ž (ọ̑)
najvidnejša, glavna pevka v operni skupini, prvakinja opere: priljubljena primadona; primadona ljubljanske opere; zasipajo jo s cvetjem kot primadono
sangríja in sangría -e ž (ȋ)
pijača, navadno ohlajena, iz vina, sadja, sadnih sokov in dodatkov: sangrija je bolj priljubljena pri turistih kot pri domačinih; postreči s sangrijo; tapasi in sangrija / zabava s sangrijo na kateri se streže sangrija / hladna sangrija
slôvstvo -a s (ȏ) književnost, literatura: priljubljena dela svetovnega slovstva;
slovstvo 16. stoletja;
zgodovina slovenskega slovstva / potopisno slovstvo / lepo slovstvo leposlovje; strokovno slovstvo strokovna literatura
♦ lit. ljudsko slovstvo celota iz ljudskega ustnega izročila zapisanih del, ki so nastajala zlasti med 16. in 18. stoletjem; rokopisno slovstvo celota z roko pisanih del, nastalih zlasti v srednjem veku
uveljáviti -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da postane kaj veljavno, upoštevano: uveljaviti svoje mnenje;
uveljaviti nove vrednote / uveljaviti višje cene / raba je uveljavila drugačno pisavo; nova metoda se je povsod uveljavila 2. narediti, da dobi kaj dejansko veljavo, ugled: to odkritje ga je uveljavilo v svetu / težko je uveljaviti nov izdelek na trgu 3. narediti, da postane kaj cenjeno, običajno: nova moda je spet uveljavila dolga krila 4. narediti, da se kaj kje uporablja: uveljaviti slovenščino v računalništvu // narediti, da se kaj začne splošno uporabljati: to ime se ni moglo uveljaviti; uveljaviti novo poimenovanje za kaj / uveljavile so se še druge kovine 5. narediti, da kaj postane stvarnost, dejstvo: uveljaviti odločitev, sklep;
uveljaviti svojo voljo;
uveljaviti zahtevo s silo / uveljaviti svojo oblast, pravico; uveljaviti s tožbo / uveljaviti invalidsko pokojnino / ker ni imel potrdila, popusta ni mogel uveljaviti
● ekspr. ker je pihalo, sonce ni moglo uveljaviti svoje moči ni bilo čutiti njegove toplote; publ. uveljaviti premoč na igrišču izkoristiti, izrabitiuveljáviti se
1. pridobiti si veljavo, ugled: uveljaviti se v družbi; uveljaviti se z odkritjem zdravila; politično, znanstveno se uveljaviti; uveljaviti se kot športnik / podjetje se je uveljavilo tudi v tujini
2. nav. ekspr. postati znan, pomemben: prireditev se je kmalu uveljavila; popevka se je hitro uveljavila postala znana, priljubljena / ta literarna smer se ni uveljavila
uveljávljen -a -o:
uveljavljena igralka; pravilo je splošno uveljavljeno
vreménarka -e ž (ẹ̑) ženska, ki napoveduje vreme: priljubljena, simpatična vremenarka // ekspr. vremenoslovka: vremenarka je napovedala lepo vreme
zímzelênček -čka m (ȋ-é)
dolgo časa splošno priljubljena zabavnoglasbena skladba, zlasti popevka: na ploščo so uvrstili tudi dva stara zimzelenčka; album z zimzelenčki
žájfnica -e ž (ȃ) pog. 1. milnica: oprati v žajfnici;
umiti mizo z žajfnico 2. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; telenovela: priljubljena mehiška žajfnica;
vloga v žajfnici;
scenarij za žajfnico / televizijske žajfnice
žirántka -e ž (ā)
članica žirije: priljubljena, slavna žirantka; stroga žirantka; žirantka na filmskem festivalu
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
hípster samostalnik moškega spola1. pripadnik urbane subkulture z izstopajočo mešanico starinskega in inovativnega sloga ter kritičnim, rahlo ciničnim odnosom do sveta 1.1 kot pridevnik ki je v zvezi pripadniki te subkulture ali nanje spominja
slacklining samostalnik moškega spolahoja po napetem prožnem traku, navadno nekoliko nad tlemi in brez obutve SINONIMI: hoja po vrvi, slackline, vrvohodstvo
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Begunjska VrtačaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Begunjske Vrtače samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
v prenesenem pomenu stena Begunjske Vrtače
IZGOVOR: [begún’ska vərtáča], rodilnik [begún’ske vərtáče]
BerlinčanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Berlinčana samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [berlínčan], rodilnik [berlínčana]
BESEDOTVORJE: Berlinčanov
DublinPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Dublina samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [dáblin], rodilnik [dáblina]
BESEDOTVORJE: Dublinčan, Dublinčanka, Dublinčanov, Dublinčankin, dublinski
IndonezijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Indonezije samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Indonezija
IZGOVOR: [indonézija], rodilnik [indonézije]
BESEDOTVORJE: Indonezijec, Indonezijka, Indonezijčev, Indonezijkin, indonezijski
italijanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog italijanska italijansko pridevnikIZGOVOR: [italijánski]
ZVEZE: italijanska lira
.netPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog okrajšavaspletna domena za splošno uporabo in ponudnike internetnih storitev
IZGOVOR: [píka nét]
PortugalkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Portugalke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [pọrtugálka], rodilnik [pọrtugálke]
BESEDOTVORJE: Portugalkin
SarajevčanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Sarajevčana samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [sárajẹu̯čan], rodilnik [sárajẹu̯čana]
BESEDOTVORJE: Sarajevčanov
SejšelecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Sejšelca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [sejšéləc], rodilnik [sejšélca]
BESEDOTVORJE: Sejšelčev
SneguljčicaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Sneguljčice samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [snegúl’čica], rodilnik [snegúl’čice]
BESEDOTVORJE: Sneguljčičin
soulPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog soula samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [sôu̯l], rodilnik [sôu̯la]
TrbižPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Trbiža samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [tərbíš], rodilnik [tərbíža]
BESEDOTVORJE: Trbižan, Trbižanka, Trbižanov, Trbižankin, trbiški
udbovkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog udbovke samostalnik ženskega spolaIZGOVOR: [údbou̯ka], rodilnik [údbou̯ke]
BESEDOTVORJE: udbovkin
UrugvajecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Urugvajca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [úrugvajəc], rodilnik [úrugvajca]
BESEDOTVORJE: Urugvajčev
Vlad III. DrakulaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Vlada III. Drakule tudi Vlad III. Drakula Vlada III. Drakula tudi Vlad Tretji Drakula Vlada Tretjega Drakule tudi Vlad Tretji Drakula Vlada Tretjega Drakula samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [u̯lát trétji drákula], rodilnik [u̯láda trétjega drákule] in [vlát trétji drákula], rodilnik [vláda trétjega drákule]
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
évergrin -a m (ẹ̑) glasb. žarg. |dolgo časa priljubljena popevka|
omíljen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~a zahteva; star. ~a snov pogovorov priljubljena
omíljenost -i ž, pojm. (ȋ)
šláger -ja m s -em (á) (priljubljena) popevka
tá1 tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed.: m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv.: m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn.: m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑)
1. ~ hrast tukaj
2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena
3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija
tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče
tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina
tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
evergrín -a
m glasb.,
žarg. dolgo časa splošno priljubljena popevka
kraljíčna -e
ž hči vladarja v monarhističnih državah![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
oponašálka -e
ž ženska, ki ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drugi![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
pisáteljica -e
ž ženska, ki piše romane, povesti, novele![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
popévka -e
ž vokalna skladba v popularnem ritmu, z vsebinsko nezahtevnim besedilom
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čàs Frazemi s sestavino čàs:
bógu čàs krásti,
čàs debélih kráv,
čàs kíslih kúmaric,
čàs súhih kráv,
hodíti v korák s čásom,
íti v korák s čásom,
krásti kómu čàs,
ogledálo čása,
otròk svôjega čása,
stópati v korák s čásom,
stópiti v korák s čásom,
ujéti korák s čásom,
v ogledálu čása,
védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec
četŕt Frazemi s sestavino četŕt:
akadémska četŕt
krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví,
bíti módre krví,
do krví,
do zádnje káplje krví,
hládna krí,
hlepéti po kŕvi [kóga],
húda krí,
iméti kàj v kŕvi,
iméti módro krí,
iz mesá in krví,
[kàkor] krí in mléko,
[kàkor] mléko in krí,
krí in mesó,
krí je búhnila kómu v glávo,
krí je gnálo kómu v glávo,
krí je izgínila kómu z líc,
krí je pognálo kómu v glávo,
krí je sílila kómu v glávo,
krí je šínila kómu v glávo,
krí je šlà v glávo kómu,
krí je têkla v potókih,
krí je udárila kómu v glávo,
krí je zalíla kómu obràz,
krí je zastála kómu v žílah,
krí je zledenéla kómu v žílah,
krí ledení kómu v žílah,
krí ni vôda,
krí têče kjé,
krí vrè kómu [v žílah],
krí za krí,
krí zavrè kómu [v žílah],
mesó in krí,
mírna krí,
mírno krí,
módra krí,
ne umazáti si rôk s krvjó,
ohraníti hládno krí,
ohraníti mírno krí,
píti krí kómu,
plačáti kàj s krvjó,
plemeníta krí,
postati mesó in krí,
preíti kómu v krí [in mesó],
preíti kómu v mesó in krí,
prelíti krí kóga,
prelíti krí [za kóga/kàj],
prelívati krí [za kóga/kàj],
príti kómu v mesó in krí,
púščati kómu krí,
rdèč kot krí,
scáti krí,
tičáti v kŕvi kómu kàj,
umazáti si rôke s krvjó,
v kŕvi je kómu kàj,
vróča krí,
vróča krí se je ohladíla
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému,
bíti si v laséh,
délati síve lasé kómu,
iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž,
kàj visí na lásu,
lasjé se jéžijo kómu,
lasjé so se najéžili kómu,
lasjé so šlì pokônci kómu,
na lás podóben kómu/čému,
ne délati sívih lás kómu,
ne popustíti níti za lás,
ne povzróčati sívih lás kómu,
ne premakníti se níti za lás,
ne spremeníti se níti za lás,
[níti] lasú ne skrivíti kómu,
povzróčati síve lasé kómu,
privléčen za lasé,
privléči kàj za lasé,
púliti si lasé,
skákati si v lasé,
skočíti si v lasé,
viséti na lásu,
za lasé privléčen,
za lás je mánjkalo,
za lás uíti čému,
življênje kóga visí na lásu
púliti se Frazemi s sestavino púliti se:
púliti se za kàj,
púliti se za kóga
ústa Frazemi s sestavino ústa:
beséda gré kómu težkó iz úst,
bíti do úst v dréku,
govoríti, kot bi imél žgánce v ústih,
hvalíti kóga/kàj na vsà ústa,
iméti pólna ústa beséd,
iméti pólna ústa čésa,
kóga so pólna ústa čésa,
na vsà ústa,
od úst do úst,
odpírati ústa kot ríba na súhem,
pečêne píške létajo [kómu] v ústa,
príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih],
režáti se na vsà ústa,
rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih],
rôjen s srebŕno žlíco [v ústih],
sáma ústa so kóga,
smejáti se na vsà ústa,
zamašíti kómu ústa,
zasmejáti se na vsà ústa,
živéti iz rôk v ústa,
življênje iz rôk v ústa
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
barbituráti -ov m
kís -a m
Gledališki terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ljúdska igrálka -e -e ž
ljúdsko gledalíšče -ega -a s
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Izvor in pomen besede »konjiček« v pomenu 'hobi'Že nekaj časa razmišljam, kako in zakaj se beseda konjiček uporablja kot sopomenka besede hobi za označevanje prostočasne dejavnosti.
Mi lahko, prosim, pomagate?
Kako slovenimo sodobne slaščice?
Kakšen zapis svetujete za moderne vrste slaščic, kot so muffin, cupcake, mugcake?
Kakšna je razlika med veznikoma »kot« in »kakor«?
Kakšna je razlika med veznikoma kot in kakor?
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Bolje je pisati kot/kakor poslušati.
Računalniški sistem ali sestav?Ali je uporaba besedne zveze računalniški sestav sploh dopustna ali pač prevladuje (priljubljena različica) računalniški sistem?
Tuje črke v zemljepisnih imenih: »Medžugorje« in »Međugorje«
Pri reviji MIR -- Odmev Međugorja se sprašujemo, kako se to krajevno ime pravilno zapiše v slovenskem jeziku. Na različnih koncih so namreč zapisi različni. Tabla ob cesti ima napis MEĐUGORJE. Sprašujemo se, ali naj to sprejmemo s tujo črko, kot sprejmemo New York, ali naj to ponašimo. Če ponašimo, kateri zapis je ustreznejši/bolj pravilen: MEDŽUGORJE ali MEDJUGORJE? Lepo prosimo za Vaše mnenje.
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Rastlinsko kmetijstvo
Na vas se obračamo glede slovenskega poimenovanja angleškega termina plant-based agriculture , ki označuje obliko kmetijstva, pri katerem je proizvodnja rastlin namenjena izključno za prehrano ljudi. To pomeni, da se na njivah pridelujejo le rastline za človeške potrebe in ne za živalske, kot je npr. proizvodnja krme. Tovrstna kmetijska proizvodnja obsega širok spekter dejavnosti, povezanih s pridelavo različnih rastlinskih pridelkov, in je v zadnjem času postala zelo priljubljena predvsem zaradi svojih potencialnih koristi za okolje, zdravje in dobrobit živali. V angleščini se pojavlja tudi termin vegan agriculture .
Število zadetkov: 83