aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija] iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dramatúrški dramatúrška dramatúrško pridevnik [dramatúrški] 2. ekspresivno ki je zasnovan takó, da povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti
ETIMOLOGIJA: ↑dramaturg
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
enakovrédnost enakovrédnosti samostalnik ženskega spola [enakowrédnost] 1. stanje, lastnost koga, česa, da je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu
2. stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakopravnost
ETIMOLOGIJA: ↑enakovreden
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
liváda liváde samostalnik ženskega spola [liváda] 1. večja površina, porasla s travo, cvetlicami1.1. večja površina, naravno porasla z nižjimi, travi podobnimi rastlinami
2. navadno v množini, ekspresivno področje delovanja, udejstvovanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. lìvada in cslov. livada iz ngr. libáda ‛velik travnik’, kar je izpeljano iz libádi ‛travnik’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
verzifikácija verzifikácije samostalnik ženskega spola [verzifikácija] 1. pisanje, ustvarjanje verzov, verznih besedil
2. iz literarne vede pravila, način tvorjenja verzov kakega avtorja, obdobja, jezika2.1. iz literarne vede celota del v verzih kakega avtorja, obdobja, jezika
3. ekspresivno delo v verzih, navadno brez večje umetniške vrednosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Versifikation) iz lat. versificātio iz versificāre ‛delati verze, verzificirati’, iz ↑verz + facere ‛delati, narediti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
vretênast vretênasta vretênasto pridevnik [wretênast] 2. v obliki vretenasti ki ima del, ki spominja na vreteno 2.
ETIMOLOGIJA: ↑vreteno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.