ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika] 1. zdravilna rastlina z višjim steblom in zelenkastimi cvetovi v kobulastem socvetju in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Angelica archangelica 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika] 1. gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna arnika ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
arómaterapévtski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) nanašajoč se na aromaterapijo: aromaterapevtski pripravek;
aromaterapevtska kopel / aromaterapevtska masaža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl] 1. trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj
STALNE ZVEZE: pegasti badelj ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bákrov bákrova bákrovo pridevnik [bákrou̯ bákrova bákrovo] ETIMOLOGIJA: ↑baker
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan] 1. zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v kobulastem socvetju in nasproti rastočimi deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis 1.1. korenina te rastline
1.2. zdravilni pripravek iz korenine te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
biolóški referénčni preparát -ega -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
biolóški referénčni priprávek Evrópske farmakopêje -ega -ega -vka -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
borága boráge samostalnik ženskega spola [borága] 1. zdravilna rastlina z modrikastimi zvezdastimi cvetovi in mesnatimi suličastimi listi na votlem dlakavem steblu ali del te rastline; primerjaj lat. Borago officinalis 1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Borago) iz srlat. borrago, nejasnega izvora, morda iz arab. abū 'araq, dobesedno ‛oče znoja’, ker se je rastlina uporabljala za pospeševanje potenja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bréstovolístni bréstovolístna bréstovolístno pridevnik [bréstovolístni] STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad ETIMOLOGIJA: iz brestov list
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
BRP BRP-ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Burrowa solubléta -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cvétje cvétja samostalnik srednjega spola [cvétje] 1. več cvetov, cvetovi1.1. kar spominja na cvetove
1.2. zdravilni pripravek iz cvetov
STALNE ZVEZE: rezano cvetje FRAZEOLOGIJA: otrok cvetja, Ostanite v cvetju! ETIMOLOGIJA: ↑cvet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čàs do ponôvnega preskúšanja čása -- -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čêsnov čêsnova čêsnovo pridevnik [čêsnou̯ čêsnova čêsnovo] ETIMOLOGIJA: ↑česen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dátum ponôvnega preskúšanja -a -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
deodoránt -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dietétični dietétična dietétično pridevnik [dijetétični] 2. ki se uporablja pri dieti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. diätetisch iz ↑dietetika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ehinacêja ehinacêje samostalnik ženskega spola [ehinacêja] 1. rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, slamnik
STALNE ZVEZE: škrlatna ehinaceja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. echinacea, iz gr. ehī̃nos ‛jež’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
éncijan éncijana tudi enciján encijána samostalnik moškega spola [éncijan] tudi [enciján] 1. gorska rastlina z usnjatimi suličastimi listi in modrimi, navzgor obrnjenimi trobentastimi cvetovi; primerjaj lat. Gentiana clusii; SINONIMI: veliki encijan
2. gorska zdravilna rastlina z votlim steblom, velikimi rjavo zelenimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Gentiana lutea; SINONIMI: rumeni encijan 2.1. zdravilni pripravek iz korenin te rastline
2.2. žganje, v katerem so namočene korenine te rastline
STALNE ZVEZE: rumeni encijan, veliki encijan ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Enzian, stvnem. enciān in lat. gentiāna iz gr. gentianḗ, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Ex-tempore, ex tempore, extempore ali ekstempore?Kako je pravilno: ex-tempore, ex tempore, extempore ali ekstempore? Vem, kaj pravi pravopis, ampak raba je pa vse prej kot enotna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ex tempore priprávek -- -- -vka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fungicíd -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gábez gábeza samostalnik moškega spola [gábes gábeza] 1. dlakava rastlina s črno koreniko, širšimi suličastimi listi in visečimi zvončastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Symphytum 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni gabez ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gȁvēz, nar. rus. gávьjaz ‛navadni pasji jezik’ < pslov. *gavęzь < ide. *gu̯ōu̯eng'o- iz ↑gov(edo) + ↑jez(ik), prvotno torej ‛goveji jezik’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
galénski priprávek -ega -vka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
galénsko zdravílo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gínseng gínsenga samostalnik moškega spola [gínsenk gínsenga] 1. rastlina z drobnimi belimi cvetovi, ovalnimi listi z nazobčanim robom in okroglimi plodovi rdeče barve, po izvoru iz Severne Koreje in Kitajske; primerjaj lat. Panax ginseng; SINONIMI: iz botanike korejski ginseng 1.1. korenika te rastline
STALNE ZVEZE: korejski ginseng, sibirski ginseng ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ginseng, frc. ginseng in star. angl. ginsem iz tajvan. kit. jîn-sim k mandarin. kit. renshen, iz rén ‛človek’ + shēn ‛poimenovanje za to in sorodne rastline’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
glicerólni macerát -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
górnik2 górnika samostalnik moškega spola [górnik] nizka grmičasta zdravilna rastlina z majhnimi rdečimi plodovi in usnjatimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Arctostaphylos uva-ursi; SINONIMI: iz botanike vednozeleni gornik
STALNE ZVEZE: vednozeleni gornik ETIMOLOGIJA: ↑gora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
herbálni priprávek -ega -vka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
hermelíka hermelíke samostalnik ženskega spola [hermelíka] 1. zdravilna rastlina z mesnatimi sivo zelenimi listi in majhnimi rumenkastimi ali rožnatimi cvetovi v kobulastih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Sedum maximum 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline ali žganje, v katerem je namočena ta rastlina
ETIMOLOGIJA: iz *hermel ‛kamilica’, prevzeto iz nar. nem. Hermel - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
homeopátska surovína -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ibuprofén ibuproféna samostalnik moškega spola [ibuprofén] iz farmacije učinkovina ali zdravilo, ki se uporablja za lajšanje bolečin, zdravljenje vnetij, zniževanje povišane telesne temperature
ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Ibuprofen, prevzeto iz angl. ibuprofen, krajšave za i(so)bu(tyl)phen(yl)pro(pionic acid) ‛izobutilfenilpropionska kislina’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
izvórni priprávek rastlínskega izvôra -ega -vka -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
jábolčni kís z médom -ega -a -- -- m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža] 1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanike vrtni janež
2. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež
STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
jétičnik jétičnika samostalnik moškega spola [jétičnik] 2. iz botanike rastlina z navadno nasprotnimi listi, katere cvetovi imajo štiri cvetne liste in dva prašnika; primerjaj lat. Veronica
3. zdravilna rastlina z dlakavim steblom, ovalnimi nazobčanimi listi in svetlo modrimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Veronica officinalis; SINONIMI: iz botanike zdravilni jetičnik 3.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: grmasti jetičnik, studenčni jetičnik, zdravilni jetičnik ETIMOLOGIJA: ↑jetika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kamála -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kamílica kamílice samostalnik ženskega spola [kamílica] 1. zdravilna grmičasta rastlina z drobnimi belimi cvetovi z rumenim središčem in deljenimi listi na tankih razvejanih steblih; primerjaj lat. Chamomilla recutita; SINONIMI: navadna kamilica, iz botanike prava kamilica 1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna kamilica, pasja kamilica, prava kamilica, rimska kamilica ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamille < srvnem. camille in lat. chamaemilla iz gr. khamaímēlon, iz khamaí ‛na zemlji’ + mē̃lon ‛jabolko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kozmétični izdélek -ega -lka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kóžni SSKJ² pridevnik1. ki je namenjen za kožo
2. ki je take barve kot koža
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
krvomóčnica krvomóčnice samostalnik ženskega spola [kərvomóčnica] 1. dlakava rastlina z zvezdastimi cvetovi bele, rožnate, vijoličaste ali modre barve in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Geranium 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: korenikasta krvomočnica, srebrna krvomočnica, travniška krvomočnica ETIMOLOGIJA: ↑kri + ↑moč
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
lavánda lavánde samostalnik ženskega spola [lavánda] 1. manj formalno gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: sivka 1.1. manj formalno pripravek iz te rastline; SINONIMI: sivka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. lavanda iz srlat. lavandula, pod vplivom lavare ‛prati’ ljudskoetimološko preoblikovano iz neke starejše besede, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Ljudski izraz za »čaj«Na portalu Fran sem izvedel, da naj bi bila beseda čaj v slovenščini prvič zapisana v 19. stol. in, da naj bi bila prevzeta iz ruščine. Zanima me, kako je kmečko ljudstvo poprej imenovalo take vrste pripravek iz posušenih rastlin.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
lúštrek lúštreka samostalnik moškega spola [lúštrek] 1. rastlina z votlim steblom, pernato deljenimi listi in zeleno rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Levisticum officinale 1.1. listi te rastline kot začimba
1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
1.3. žganje, v katerem je namočena ta rastlina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. lustecke iz vulglat. levisticum < lat. ligusticum, prvotno ‛ligurski’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
magistrálni priprávek -ega -vka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
magistrálno zdravílo -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mátična tinktúra -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
múltivitamín múltivitamína samostalnik moškega spola [múltivitamín] pripravek, ki vsebuje več različnih vitaminov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. multivitamin, iz lat. multus ‛mnog’ + ↑vitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
múltivitamínski múltivitamínska múltivitamínsko pridevnik [múltivitamínski] ki vsebuje več različnih vitaminov
ETIMOLOGIJA: ↑multivitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
napòj -ôja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
natívni priprávek rastlínskega izvôra -ega -vka -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
netrésk netréska in netrêsk netrêska samostalnik moškega spola [netrésk] in [netrêsk] 1. rastlina s koničastimi mesnatimi listi, razporejenimi v rozete, in rožnatimi zvezdastimi cvetovi; primerjaj lat. Sempervivum tectorum; SINONIMI: iz botanike navadni netresk 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: ameriški netresk, juvanov netresk, Juvanov netresk, navadni netresk ETIMOLOGIJA: = hrv. nètresak, češ. netřesk < pslov. netrěskъ iz ↑ne + ↑tresk, ker naj bi ta rastlina odganjala strelo - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nízkokalórični -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč] 1. zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat. Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanike vrtni ognjič 1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: vrtni ognjič ETIMOLOGIJA: ↑ogenj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda] 1. iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Filipendula 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ožépek ožépka samostalnik moškega spola [ožépək] 1. iz botanike zdravilna grmičasta rastlina s podolgovatimi listi na razvejanem steblu in manjšimi, zlasti modrimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Hyssopus officinalis 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: iz ožep, kar je z romanskim posredovanjem prevzeto iz gr. hýssōpos - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pasijónka pasijónke samostalnik ženskega spola [pasijónka] 1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi pisanimi cvetovi z obročasto razporejenimi nitastimi izrastki in užitnimi jajčastimi plodovi z veliko semeni; primerjaj lat. Passiflora 1.1. plod te rastline, zlasti kot hrana, jed
1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: modra pasijonka ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz nlat. passiflora, iz lat. passiō ‛trpljenje’ + flōs ‛cvet’, ker deli rastline spominjajo na pripomočke pri Kristusovem križanju - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
perpravek samostalnik moškega spolaGLEJ: pripravek
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
píling tudi peeling -a [píling-] m (ȋ) odstranjevanje, luščenje odmrlih, poroženelih celic s površine kože: kemični piling;
piling telesa;
piling z morsko soljo // sredstvo, pripravek za ta namen: piling je s kožnimi gibi vtrla v kožo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pláhtica pláhtice samostalnik ženskega spola [pláhtica] 1. zdravilna rastlina s pahljačastimi vbočenimi listi z nazobčanim robom in drobnimi rumenkasto zelenimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Alchemilla xanthochlora; SINONIMI: planinska resa, iz botanike navadna plahtica 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna plahtica ETIMOLOGIJA: ↑plahta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
plavíca plavíce samostalnik ženskega spola [plavíca] 1. zdravilna rastlina z razvejanim steblom, suličastimi listi in modrimi cvetovi v koških, ki raste zlasti med žiti, ali del te rastline; primerjaj lat. Centaurea cyanus; SINONIMI: iz botanike modri glavinec 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
2. iz zoologije večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: lokarda
3. manj formalno modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca; SINONIMI: črnica
STALNE ZVEZE: kitajska plavica FRAZEOLOGIJA: moder kot plavica ETIMOLOGIJA: ↑plav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pljúčnik pljúčnika samostalnik moškega spola [pljúčnik] 1. dlakava zdravilna rastlina s svetlejšimi lisami na listih in vijoličastimi, modrimi cvetovi v kobulastih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Pulmonaria officinalis; SINONIMI: iz botanike navadni pljučnik 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni pljučnik ETIMOLOGIJA: ↑pljuča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
polóščenka polóščenke samostalnik ženskega spola [polóščenka] neužitna lesna goba z lesketajočim se klobukom; primerjaj lat. Ganoderma
STALNE ZVEZE: sploščena pološčenka, svetlikava pološčenka ETIMOLOGIJA: iz pološčiti iz ↑loščiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
preparát -a m (ȃ) 1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat;
preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa 2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko;
preparat želodca, žile;
preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti
♦ med. barvati histološki preparat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
preparát -a m, snov. (ȃ) pripravek: vitaminski ~; ~i za umivanje las; števn. ~i za pouk biologije
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prigotôvek -vka m (ȏ) knjiž. pripravek: kozmetični prigotovek
● knjiž. take prehrambene prigotovke je treba hraniti na hladnem izdelke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
priprávek -vka m (ȃ) na določen način pripravljena snov za določen namen: škropijo z raznimi pripravki;
konzervacijski, kozmetični, vitaminski pripravek / tovarniški pripravki kravjega mleka / zastar. mesni pripravki mesni izdelki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
priprávek -vka m, snov. (ȃ) tovarniški ~ kravjega mleka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
priprávek -vka
m na določeni način pripravljena snov za določeni namen
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
priprávek-vkasamostalnik moškega spolanamensko pripravljena snov
- pripravek za kaj/koga
- , pripravek proti čemu
- , pripravek s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
priprȃvək, -vka, m. 1) die Vorbereitung, die Vorkehrung, Mur., Cig., Jan.; pripravki, die Vorbereitungen, C.; — die Zubereitung, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Zubereitete, das Präparat, Tuš. (B.); cinkovi pripravki, Strp.; — 3) das Erworbene, der Erwerb, der Vorrath, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
priprávek iz rastlínskih dróg -vka -- -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
priprávek proti slabósti -vka -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
priprávek rastlínskega izvôra -vka -- -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
próbiótik -a m (ọ̑-ọ́) pripravek, ki vsebuje žive mikroorganizme, ki ugodno vplivajo na zdravje človeka, živali: zaradi prebavnih motenj je moral uživati probiotike;
učinek probiotikov;
kapsule probiotika;
izdelki, živila s probiotiki // živi mikroorganizmi v takem pripravku: antibiotiki uničujejo probiotike; rast probiotikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
próticelulíten -tna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki deluje proti celulitu: proticelulitni gel, pripravek;
proticelulitna krema;
proticelulitna dieta, masaža, nega, terapija / sredstva s proticelulitnim delovanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
QPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Q-ja tudi Q Q samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [kú], rodilnik [kúja] tudi [kú] tudi [kvə̀], rodilnik [kvə̀ja] tudi [kvə̀]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
rastlínski priprávek -ega -vka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
referénčni stándard -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
rehidrácijski tudi rehidracíjski -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na rehidracijo: rehidracijski prašek, pripravek;
rehidracijska raztopina, tekočina;
peroralna rehidracijska sol;
rehidracijsko sredstvo / rehidracijsko zdravljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
repík repíka samostalnik moškega spola [repík] 1. zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cvetovi v klasastem socvetju ali del te rastline; primerjaj lat. Agrimonia eupatoria; SINONIMI: iz botanike navadni repik 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni repik ETIMOLOGIJA: = češ. řepík iz pslov. *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’, zaradi oprijemajočih se plodov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
repínec repínca samostalnik moškega spola [repínəc] 1. iz botanike zdravilna rastlina z močnim dlakavim steblom, velikimi srčastimi listi in cvetovi v bodičastih ovojih ali del te rastline; primerjaj lat. Arctium lappa; SINONIMI: iz botanike navadni repinec 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni repinec ETIMOLOGIJA: kot hrv. rȅpinac ‛bodič’, rèpūh, rèpūš ‛repinec, repuh, lapuh’, rus. repéj ‛repinec’, češ. řepík iz pslov. *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’, zaradi oprijemajočih se plodov - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
repúh repúha samostalnik moškega spola [repúh] 1. iz botanike rastlina z velikimi nazobčanimi listi in belimi ali rožnatimi cvetovi v koških ali del te rastline; primerjaj lat. Petasites 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni repuh ETIMOLOGIJA: = hrv. rèpūh, ‛repinec, repuh, lapuh’, bolg. repuh ‛repinec’ < pslov. *rěpuxъ ‛repinec’ iz *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
rmán rmána samostalnik moškega spola [ərmán] 1. zdravilna rastlina z majhnimi cvetovi navadno bele ali rožnate barve v kobulastih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Achillea millefolium; SINONIMI: iz botanike navadni rman 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni rman ETIMOLOGIJA: kot nar. in star. hrv. rman, román, ràman, češ. rmen, rus. romáška ‛pasja kamilica’ po ne povsem jasni poti iz lat. (Chamomilla) romana ‛pasja kamilica’, dobesedno ‛rimska kamilica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
rútica2 rútice samostalnik ženskega spola [rútica] vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z drobnimi rumenkastimi cvetovi in močnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Ruta graveolens; SINONIMI: iz botanike vinska rutica
STALNE ZVEZE: vinska rutica ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. rūta in lat. rūta iz gr. rhȳtḗ, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka] 1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda 1.1. pripravek iz te rastline; SINONIMI: manj formalno lavanda
2. žival sive barve, navadno krava
3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica
4. medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstva kranjska čebela
STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka ETIMOLOGIJA: ↑siv
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
slámnik slámnika samostalnik moškega spola [slámnik] 1. klobuk, prepleten ali sešit iz slamnatih kitic
2. rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, ehinaceja
STALNE ZVEZE: ameriški slamnik, škrlatni ameriški slamnik ETIMOLOGIJA: ↑slama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
sléz sléza samostalnik moškega spola [slés sléza] 1. zdravilna rastlina z dlakavimi listi z nazobčanim robom in belimi ali svetlo rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Althaea officinalis; SINONIMI: iz botanike navadni slez 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni slez ETIMOLOGIJA: = cslov. slězъ, hrv. sljȅz, češ. sléz < pslov. *slězъ < ide. *sloi̯g'o- iz *slei̯g'- ‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc] 1. rastlina z dlakavimi listi in belimi, rožnatimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi na dolgih pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Malva 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec ETIMOLOGIJA: ↑slez
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
smetlíka smetlíke samostalnik ženskega spola [smetlíka] 1. zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in belimi ali vijoličastimi cvetovi, ki imajo na spodnjem cvetnem listu rumeno pego, ali del te rastline; primerjaj lat. Euphrasia rostokoviana 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: verjetno nastalo iz slovan. *světlikъ iz ↑svetel, tako kot stčeš. světlík, polj. świetlik ‛svetlika’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
stík -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
svinčéna vôda -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
šentjánževka šentjánževke samostalnik ženskega spola [šentjánžeu̯ka] in [šəntjánžeu̯ka] 1. zdravilna rastlina z razvejanim steblom, pikastimi listi in rumenimi zvezdastimi cvetovi v socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Hypericum perforatum; SINONIMI: šentjanževa roža 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: ↑šentjanžev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
šetráj šetrája; tudi šatráj samostalnik moškega spola [šetráj] 1. grmičasta rastlina z ovalnimi listi na razvejanem steblu in manjšimi belimi ali vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Satureja 1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: kraški šetraj, vrtni šetraj ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. saterje, štaj. nem. Satrei iz lat. saturēia - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
távžentróža távžentróže samostalnik ženskega spola [táu̯žəntróža] 1. zdravilna rastlina s trikotnimi, nasproti rastočimi listi in rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Centaurium erythraea 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline ali žganje, v katerem je namočena ta rastlina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. nem. Tausendrose, iz nem. Tausendguldenkraut, dobesedno ‛zel za tisoč zlatnikov’, kalk po srlat. centaureum, razumljeno kot centum ‛sto’ + aurum ‛zlato, zlatnik’, dejansko prevzeto iz gr. kentaúreion ‛zel kentavrov’, - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tinktúra -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tkívni nadoméstek -ega -tka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tónik -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ušésnik SSKJ² samostalnik moškega spola1. navadno v množini del slušalk, ki se namesti na ušesa
2. navadno v množini stranski del očal, ki se zatakne za ušesa
3. navadno v množini čepki za ušesa, navadno iz voljne plastične mase, ki dušijo hrup
4. rastlina z mesnatimi koničastimi listi, razporejenimi v rozete, in rožnatimi zvezdastimi cvetovi; Sempervivum tectorum SINONIMI: navadni netresk4.1 zdravilni pripravek iz te rastline
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vagitórij -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vitamínski vitamínska vitamínsko pridevnik [vitamínski] ETIMOLOGIJA: ↑vitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
začimba [začȋmba]
samostalnik ženskega spolabalzamični pripravek za mazanje mrličev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zdravílni čáj -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zdravílo proti slabósti -a -- -- s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zdravílo z žvêplom -a -- -- s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zdravílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravilo: zdravilski pripravek / zdravilska knjiga / zdravilska industrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zelíščni priprávek -ega -vka m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.