bóg -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogóvi; im., tož. dv. bogóva in bogá (ọ̑) - 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju
// ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven - 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
- a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
- b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
- c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
- č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
- d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
- e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
- f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
- g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
- h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
- 3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase
bóže ekspr.: bože, kako hladne roke imaš; kaj bo, če zamudim, bože mili; prim. bogami, bogdaj, bogpomagaj, bogsigavedi, bogvaruj, bogve, bogvedi, bogzna ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kléti kólnem [u̯n] nedov., kolníte tudi kólnite; klél; nam. klét in klèt (ẹ́ ọ́) - 1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: navadil se je kleti; vozniki so vpili in kleli; kolne kot Turek zelo; ekspr. klel je, da se je vse bliskalo zelo
// hudič! je potihem klel - 2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: klela je njegovo žlahto / kolne dan, ko se je rodil / vola je s hudičem klel zmerjal, psoval
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izražati se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
kléti se redko prisegati, zaklinjati se: na čast, pri vseh svetnikih se ti kolnem, da ni bilo res; zaman se je klel, da je nedolžen
kolnèč -éča -e in kolnóč -a -e zastar.: vrnil se je pijan in kolneč; policaj je kričal na kolneče moške
klét -a -o star. preklet: kleta usoda
● zastar. naš kleti sovražnik nespravljiv, zaklet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pridúšati se -am se nedov. (ū) ekspr. - 1. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: ujezil se je in se začel pridušati; pridušati se in hudičati / kar je preveč, je pa preveč, se je pridušal jezil
- 2. prisegati, zaklinjati se: kričala je in se pridušala, da tega ni storila; večkrat se je pridušal, da ne bo šel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
priséganje -a s (ẹ̄) glagolnik od prisegati: priseganje na sodišču / priseganje zvestobe / prehudo priseganje na kako teorijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
priségati -am nedov. (ẹ̄) - 1. na določen način dajati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priče prisegajo / nekdaj prisegati na boga, meč / ekspr. prisegal je, da se ne šali zagotavljal
// dov., kot podkrepitev prisegam, da je res - 2. javno, po določenem postopku obljubljati ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjavljati: včeraj so prisegali novi sodniki
- 3. ekspr. trdno obljubljati: prisegati zvestobo domovini; prisegala sta si prijateljstvo
● ekspr. ne bi prisegal na njegove besede ne zaupam mu popolnoma; ekspr. nekateri so prisegali na njegovo ime zelo so ga cenili, spoštovali
prisegajóč -a -e: poslušal ga je, slepo prisegajoč na njegove besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
prisézati -am nedov. (ẹ̄) star. prisegati: priče so morale prisezati / prisezati zvestobo domovini / priseza na vsako njegovo besedo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
rotíti -ím nedov. (ī í) - 1. nav. ekspr. zelo, vztrajno prositi: začel ga je rotiti, naj odide; rotil ga je za pomoč / pri najinem prijateljstvu te rotim, pusti ga / rotimo in prosimo vas, pomagajte nam
- 2. po ljudskem verovanju izgovarjati določene besede, delati določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: rotiti hudo uro
● star. rotiti duhove klicati; zastar. rotiti sovražnike preklinjati, zmerjati
rotíti se - 1. knjiž. prisegati, zaklinjati se: vsi so se mu rotili, da bodo sodelovali / rotil se je, da o tem nič ne ve / rotil se je na svojo čast, da ne bo prej miroval, dokler ne bo krivec kaznovan / ubil ga bom, se je rotil
- 2. zastar. jeziti se, hudovati se: rotil se je na gospodarja, nad gospodarjem
rotèč -éča -e: roteč opozarjati koga; roteče besede; roteče ljubezensko pismo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vériti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) star. prisegati, zaklinjati se: veril se je, da bo ostal zvest / veril se je pri spominu na očeta / upam, prijatelji, da vam bom kmalu pomagal, se je veril je zatrjeval, zagotavljal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zaklínjati -am nedov. (í) - 1. star. zelo prositi, rotiti: z dvignjenimi rokami ga je zaklinjala; zaklinjal jo je, naj mu ne dela težav / na najino ljubezen, pri najini ljubezni ti zaklinjam, da mi pomagaš
- 2. po ljudskem verovanju izrekati besedo, besede, ki povzročajo
- a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zaklinjati sonce, da ne sveti
- b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zaklinjati zle duhove, točo
zaklínjati se ekspr. podkrepljeno s kletvijo izražati svojo odločitev, sklep glede česa: vsi so se zaklinjali, da bodo pomagali / zaklinjati se na svojo čast / nisem bil tam, hudiča, se je zaklinjal
● star. zaklinjati se na evangelij prisegati
zaklinjáje: prepričal jo je, zaklinjaje se na njuno prijateljstvo
zaklinjajóč -a -e: zaklinjajoč se na svojo poštenost, jih je pregovoril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zvéstost in zvestóst -i ž (ẹ̄; ọ̑) star. zvestoba: zvestost ljubice / prisegati si zvestost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.