pobóčje -a s (ọ̑) nagnjen svet med vznožjem in vrhom gore, hriba: pobočje so razrili hudourniki;
gozdnata, skalnata pobočja;
osojno, prisojno pobočje;
položno, strmo pobočje;
hiša na pobočju;
vasi, raztresene po pobočjih / pobočje hriba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.