deléžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) - 1. v povedni rabi, navadno z rodilnikom ki kaj dobi, doživi: biti deležen pozornosti, sreče, sovraštva; v mladosti je bila deležna dobre vzgoje; ali bom tudi jaz česa, pog. kaj deležen? / publ. gostje so bili deležni toplega sprejema / bil je deležen dobička dobil je delež od dobička
- 2. zastar. udeležen, prisoten: povabi ljudi, da bodo deležni pri zabavi
drémati -ljem, in drémati tudi dremáti -am nedov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́) - 1. biti v stanju med budnostjo in spanjem: oče dremlje; v vlaku je vso pot dremal; dremala je z napol zaprtimi očmi / šel je malo dremat; s smiselnim osebkom v dajalniku: začelo se mu je dremati; komur se dremlje, naj gre spat; pren., pesn. hiše so tiho dremale; nad pokrajino dremlje težek, oblačen dan
- 2. ekspr. biti prisoten, a nedejaven: strasti so ves čas le dremale v njem; v tem človeku je dremala neka strašna odločnost
dremáje: dremaje se pogovarjati; še napol dremaje nam je odprl
dremajóč -a -e: dremajoči čuti; dremajoči sopotniki so se prebudili
lebdéti -ím nedov. (ẹ́ í) - 1. biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: plankton lebdi v morju; prah lebdi v zraku; nad poljem lebdi lahna meglica / astronavt lebdi v vesoljski kabini; postovka lebdi nad njivami; pren., knjiž. jesensko razpoloženje je lebdelo nad pokrajino; nasmeh mu lebdi okoli ust
- 2. knjiž. biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga: materin obraz je lebdel v njegovi duši / pred duhom, pred očmi mu lebdi ideal svobode
lebdèč -éča -e: v vodi lebdeči mikroskopsko majhni delci
mrléti -ím nedov. (ẹ́ í) - 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti; brleti: za okni so mrlele drobne lučke; ognji so mrleli po taboru; pren. bolečina je le še mrlela
// knjiž. neizrazito se odražati, kazati: venec gor je v daljavi mrlel iz sivine; pren. v njihovih očeh je mrlel strah - 2. nav. 3. os., nar. rositi, pršeti: dež je mrlel; brezoseb. iz megle je mrlelo
- 3. knjiž. migotati, trepetati: zrak nad vročimi kamni je mrlel / brezoseb. pred očmi ji je mrlelo
// ekspr., s prislovnim določilom biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga: dogodek mu je neprenehoma mrlel pred očmi; mesto mu je še zmeraj mrlelo v domišljiji - 4. knjiž., redko veneti, medleti: rože na travnikih so mrlele; zdelo se mu je, da mrli
mrlèč -éča -e: ugasniti mrlečo svetilko
prezénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko navzoč, prisoten: ali so vsi prezentni
● knjiž. izraz mi trenutno ni prezenten se ga ne spomnim; publ. ta problem je še zmeraj prezenten je, obstaja; knjiž., redko kriza v kolonijah državljanom ni bila prezentna znana, jasna
prhútati -am nedov., tudi prhutála (ū) - 1. hitro, slišno mahati s perutmi: kokoš prhuta; postovka hitro prhuta; štorklje so letele, ne da bi prhutale; pren., ekspr. zunaj prhuta burja
// prhutajoč letati: jate galebov prhutajo nad pristaniščem; netopir prhuta sem in tja; ptič prhuta po kletki; pren., ekspr. novice so prhutale od vasi do vasi
♦ zool. premikati se po zraku z letalno mreno - 2. ekspr. (rahlo) plapolati, vihrati: zastori prhutajo v vetru
- 3. knjiž., ekspr. biti prisoten v mislih, predstavah koga: nedoločna slutnja prhuta v srcu
// biti prisoten kje sploh: nad mestom prhuta preplah; skrb prhuta pod stropom
prhutáje: okorno prhutaje je ptič odletel
prhutajóč -a -e: prhutajoč s perutmi; nemirno prhutajoč ptič
prisôten -tna -o prid. (ó) ki je v določenem času na določenem mestu: prisotni delegati so predlog sprejeli / na sestanku so bili prisotni vsi člani sestanka so se udeležili // publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje z določenim namenom: biti politično in vojaško prisoten na ozemlju druge države / nerazvitost je v teh deželah prisotna v različnih oblikah; v delu je močno prisoten lirski element
● zastar. bil je prisotnega duha priseben; publ. ta organizacija je prisotna na vseh področjih družbenega življenja je dejavna, deluje; publ. policija je bila povsod prisotna je vse nadzirala; publ. v pogovorih je bila ta misel neštetokrat prisotna o tem so veliko govorili, razpravljaliprisôtni -a -o sam.: zapisati število prisotnih; vse prisotne so se s predlogom strinjale
prisôtnost -i ž (ó) dejstvo, da je kdo prisoten: njena prisotnost jih moti / publ. ugotavljati prisotnost kisika v večjih morskih globinah
● prisotnost duha prisebnost
túkajšnjost -i ž (ȗ) knjiž. lastnost, značilnost česa tukajšnjega: tukajšnjost razmer
// kar je tukajšnje: problem je prisoten v tukajšnjosti