alunírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aluníranje (ȋ) teh. |pristati na Luni|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
aterírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. spustiti se na zemljo, pristati: letalo je moralo prisilno aterirati;
pren. iz višin je ateriral v pusto vsakdanjost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
aterírati -am dvovid., nedov. -ajóč; ateríranje (ȋ) neobč. pristati: Letalo je prisilno ateriralo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] 1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
brezljúden -dna -o prid. (ú ū) star. ki je brez ljudi, neobljuden: pristati na brezljudnem otoku / brezljudne ulice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
bród tudi bróud -a m brod, breg ob morju, reki, kjer se da pristati: Neprilicsni pa brod bodoucsi KŠ 1771, 424; nárocsa, ſtera ſzo brod mela KŠ 1771, 426; k-brodi ſzo priſztoupili KŠ 1771, 122; pri Actiácskom broudi KŠ 1771, 655; pren. pridem k-broudi vekivecsnoga blá'senſztva KM 1783, 183
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dà Frazemi s sestavino dà:
dáhniti [véliki] dà,
ne rêči ne dà ne nè,
odgovárjati z dà ali nè,
odgovoríti z dà ali nè,
rêči dà [kómu/čému]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
doletíšče -a s (í) pristati na ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
hêndikep tudi handicap -a [hêndikep] m (ȇ) 1. invalidnost: proučevanje hendikepa;
pogovor, predavanje o hendikepu;
ljudje s hendikepom / telesni hendikep 2. šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje: pristati na hendikep;
tekmovati po pravilih hendikepa / igralec golfa, športnik z nizkim, visokim hendikepom // publ. kar spravi koga v neenak, slabši položaj: izključitev igralca je bila za naše moštvo precejšen hendikep; podjetju je kljub vsem hendikepom uspelo osvojiti svetovni trg; dodaten, hud, velik hendikep; v prid. rabi: hendikep tekma; hendikep vožnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
koncesíja -e ž (ȋ) 1. nav. mn. kar kdo komu da, odstopi; korist2,
ugodnost: vlada je dala stranki precej koncesij;
dobili, dosegli so delne koncesije;
izsiliti, zahtevati koncesijo / v zameno so dobili teritorialne koncesije na otoku pravico do ozemlja// (delno) popuščanje, odstopanje: pripravljen je tudi na koncesije; pristati na koncesije; koncesija nasprotnemu stališču / njegov načrt je koncesija nasprotnikom / pisateljeva koncesija malomeščanskemu okusu, tradiciji 2. dovoljenje države zasebni družbi, ustanovi za opravljanje dejavnosti na njenem območju: dati, dobiti koncesijo;
podeliti koncesijo za izvajanje zobozdravstvene dejavnosti;
koncesija za iskanje in črpanje nafte // s prilastkom dokument, (javna) listina s takim dovoljenjem: dodeliti, odvzeti gostilniško koncesijo; tiskarska koncesija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
končáti -ám
dovršni glagol,
fazni glagol (končnosti)1.
v pomožniški vlogi kdo/kaj nazadnje narediti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Končal je predavati.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj na koncu narediti kaj s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Ciklus oddaj bodo končali z analizo Cankarjeve drame.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v celoti narediti kaj
Jopico je hitro končala.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj na koncu biti v/na/pri kom/čem / kje
Fant je /zaradi prehudih poškodb/ končal pri zdravniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024
korák Frazemi s sestavino korák:
blížati se s hítrimi koráki,
držáti korák s kóm/čím,
hodíti v korák s čásom,
hodíti v korák s kóm/čím,
íti v korák s čásom,
íti v korák s kóm/čím,
korák za korákom,
lovíti korák s kóm/čím,
na vsákem koráku,
napredovánje z májhnimi koráki,
napredováti z májhnimi koráki,
napredováti z velíkimi koráki,
naredíti pŕve koráke,
naredíti pŕvi korák,
ne naredíti níti koráka,
ohrániti korák s kóm/čím,
pŕvi korák,
pŕvi koráki,
s hítrimi koráki,
stópati v korák s čásom,
stópati v korák s kóm/čím,
stópíti v korák s čásom,
stópíti v korák s kóm/čím,
storíti pŕvi korák,
storíti pŕve koráke,
ujéti korák s čásom,
z májhnimi koráki,
z velíkimi koráki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
kupčíja Frazemi s sestavino kupčíja:
krávja kupčíja,
skleníti krávjo kupčíjo,
sklépanje krávjih kupčíj,
sklépati krávje kupčíje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca] 1. manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes 1.2. manj formalno krzno te živali
2. ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak
3. v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov
4. v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje
STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
máčeha Frazemi s sestavino máčeha:
bíti kómu máčeha,
obnášati se kot máčeha,
vêsti se kàkor máčeha
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
manevríranje -a s (ȋ) glagolnik od manevrirati: spretno manevriranje vojaških enot na tem območju;
teren za manevriranje / odlično pilotovo manevriranje; predpisi o manevriranju ladij / manevriranje z vesli / po dolgem manevriranju in taktiziranju pristati na kaj; diplomatsko manevriranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
mêhko in mehkó nač. prisl. -êj(š)e (é; ọ̑; ȇ) ~ božati; ~ pristati; ~ kuhano jajce; poud. ~ ravnati z ujetniki |prizanesljivo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
odlív -a m (ȋ) 1. glagolnik od odliti ali odlivati: odliv odvečne tekočine / zmanjšati odliv sladke vode v morje odtok, odtekanje2. publ. odhod, odhajanje drugam: odliv delavcev iz tovarne;
velik odliv prebivalstva z dežele odseljevanje, odselitev / odliv volilnih glasov zmanjšanje, izguba// prehajanje zlasti denarja drugam: odliv deviz, zlata v tuje države; odliv sredstev iz sklada 3. zastar. oseka: zaradi odliva ladja ni mogla pristati 4. knjiž., zastar. ulitek, odlitek: izdelovati odlive / poškodovati mavčni odliv kipa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
odskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑) 1. s skokom, skoki se oddaljiti od določenega kraja, stvari: odskočil je, da bi ga ne zadel kamen;
od groze je odskočil;
ob poku konj odskoči;
hitro, preplašeno odskočiti;
odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / v strahu je odskočila s ceste; odskočila sta vsak na svojo stran; pretepača sta odskočila narazen // zaradi udarca, sunka prenehati biti na določenem mestu: uprl se je v vrata in zapah je odskočil / pri stroju je odskočila ročica in mu zlomila roko 2. zaradi sunka za hip se oddaljiti od podlage: udaril je s pestjo po mizi, da so kozarci odskočili 3. zaradi udarca, sunka ob kaj spremeniti smer premikanja; odbiti se: žoga je odskočila od letve 4. skočiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: ker nista mogla z letalom pristati, sta odskočila;
odskočiti z drvečega voza // šport. narediti odskok: skakalec je lepo, pravilno odskočil
● star. sonce je visoko odskočilo od gor je že visoko nad gorami; star. kmalu so odskočili od prvotnega pogovora so se oddaljili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
perstati glagolGLEJ: pristati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
podáti se -dám se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
glagol premikanja1.
kaj biti skladno k/h komu/čemu
Barve se ji /lepo/ podajo.
2.
kaj biti skladno s čim
Barva se mora podati z ostalim pohištvom.
3.
kdo/kaj oditi k/h komu/čemu / na/v/po kaj / kam Vsak dan se poda na pokopališče.3.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Podal se je k izpitu.
4.
kaj pod pritis kom spremeniti položaj, obliko
Strop se je podal /zaradi starosti/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024
pogòj -ôja m s -em (ȍ ó) določiti, spremeniti ~e; mirovni ~i; ~ za sprejem je dobra ocena; kupiti stanovanje pod ~em, s ~em, da bo kmalu vseljivo; poud. pod nobenim ~em ne pristati na kaj |sploh ne|; publ.: prilagoditi se novim življenjskim ~em okoliščinam; živeti v težkih ~ih razmerah; materialni ~i materialne možnosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pri.. [poudarjeno prí] predp.; varianta pr.. v besedi priti2; varianti prí..1 (na prímer), prí..2 (prímem) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'dospevanje' prijáhati, prijokáti, pripéti, pristáti, pristopíti, prisésti
2. 'pritrditev' prilépiti, pripéti, prisesáti se, prišíti, privezáti
3. 'dodajanje' prilíti, primešáti, priračúnati prištéti, prizídati
4. 'uspešnost' pričákati, pridobíti, priklicáti, priučíti
5. 'delnost' prikrívati, pripírati, pripréti, prirézati
6. 'začetnosti' prislúhniti, prižgáti
7. 'spremljava' prigrizováti, pripévati
8. 'naključnost' prígoditi se, pripetíti se
II. izpredložna imenska priklét, prikólica, pritlíčje, prizémlje, pribóčen, pribréžen, prisében, prizémen
III. izpodstavna pričakovánje, prihòd, priklíc, pripetljáj, pripèv, pripòr, prisébnost, prislúh, pristánek, pristòp
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristājati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad pristati, (-stanem, -stojim); 1) landen, Cig., Jan.; p. s čolni in plavi, DZkr.; — 2) beitreten, beipflichten, auf etwas eingehen: jaz pristajem k tvoji dobroti, Krelj; p. na posebne svoboščine (einräumen), Levst. (Pril.); — 3) p. se komu, sich für jemanden geziemen, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad), nk.; — sich gebüren: kakor se pristaje, ogr.-C., Erj. (Izb. sp.); — 4) angehen, betreffen: p. se česa, koga, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristaníšče -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristáš -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristáti1 -stánem dov. (á ȃ) 1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala;
zaradi nevihte čoln ni mogel pristati;
pristati ob pomolu, v pristanišču 2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in pristalo;
vesoljska ladja je pristala na predvidenem kraju;
pristati ob napovedanem času / zaradi megle so morali z letalom pristati; padalci so srečno pristali / ekspr. čmrlj je pristal na cvetu je priletel nanj; publ. skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; pren., ekspr. pristal je čisto na dnu človeške družbe 3. ekspr. priti kam in tam ostati: obšli so celo mesto in nazadnje pristali v gostilni / po številnih selitvah je pristala v tem kraju se naselila4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal;
končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo sprejeti jo
● zastar. nova obleka ji res pristane pristoji, pristaja; publ. tekmovalec je pristal na tretjem mestu je dosegel tretje mesto; ekspr. tudi on bo moral enkrat pristati na tleh začeti stvarno živeti; ekspr. nazadnje je le pristala v zakonu se je poročila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristáti2 -stojím nedov., pristój pristójte; pristál; nam. pristàt in pristát (á í) navadno v sedanjem času povzročati ugoden estetski učinek: modra obleka ji pristoji / zelena halja lepo pristoji (k) njenim lasem // biti primeren, ustrezen za koga: ženski pristoji nežnost; to ime mu ne pristoji / obnašaj se tako, kot pristoji pametnemu dekletu se spodobi
● zastar. sodba o teh stvareh ne pristoji njej ona ni upravičena soditi o teh stvareh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristáti1 -stánem dov. -i -íte; -àl -ála, -àt; (-àt) (á ȃ) Ladja je pristala; ~ s padalom; publ. Skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; publ. pristati na kaj ~ ~ ločitev → privoliti v; ~ ~ ponudbo → sprejeti jo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristáti2 -stojím nedov. pristój -te, -èč -éča; pristál -a; (-àt/-át) (á í) komu/čemu Modra obleka ji ~i; redk. pristati k/h komu/čemu Ta barva lepo ~i k njenim lasem njenim lasem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristáti1 -stánem
dov. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024
pristáti2 -stojím
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024
pristáti -stánem
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s plutjem priti do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v čem / med kom/čim / kam / kje
/Zaradi nevihte/ čoln ni mogel pristati ob pomolu.
2.
čustvenostno kdo/kaj po intenzivnem premikanju, potovanju ustaviti se ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje
Po celodnevnem obhodu so /zaradi utrujenosti/ pristali pri znancih v najbližnji gostilni.
3.
kdo/kaj dati pristanek v/na kaj / koliko česa
Dekle je /s težavo/ pristala na zahtevo, naj se čimprej poroči.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024
pristáti, -stȃnem, vb. pf. 1) = stopiti na kaj, BlKr.-Let.; — landen, Cig., Jan., Vrt.; — pristal je k hiši, er hat zugeheiratet, Svet. (Rok.); — 2) p. na kaj, auf etwas eingehen, in etwas einwilligen, es gutheißen, bewilligen, Alas., Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Vrt., Levst. (Nauk), nk.; — eingestehen: on je pristal, vzhŠt.; — 3) = pristati (-stojim), passen, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.-Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristati ► ˈpr̥stat pr̥sˈtaːnen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristáti (pristánem) Frazemi s sestavino pristáti (pristánem):
pristáti za rešêtkami
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristáti (pristojím) Frazemi s sestavino pristáti (pristojím):
pristáti kómu kot svínji sêdlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
prístojati, -im, vb. impf. = pristati (pristojim), Cig., Jan., Levst. (Nauk); (pristjati, Mik. (Et.); pristjati se, Štrek.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristọ̑jbina -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pristọ́jen -ọ̄jna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
prístovati, -ujem, vb. impf. = pristati, pristojati (pristojim), passen, sich schicken, ("prístovati, prístjem"), Vrtov. (Km. k.), Lašče-Levst. (Zb. sp.), Notr.; — zusagen: to jim ne pristuje, Vrtov. (Km. k.); snedel je nekaj, kar mu ni pristovalo, Svet. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
privolíti -vólim
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati pristanek v/na kaj / koliko česa
Dekle (mu) je /s težavo/ privolila v zakon.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024
privolìti -vòlim dov. privoliti, pristati: Vu grejhi drügomi privoliti KMK 1780, 92; Ali bajcar je nêsto na tô privoliti KAJ 1870, 84; privolim kprávdi, kaj je dobra KŠ 1771, 462; Po steroj pôti me scsés voditi, Ono ſzi privolim BRM 1823, 130; Na vsze privolim, ocsa moj KAJ 1870, 50; szpráviscse dokoncsa jeli minisztera 'zelênye privoli ali ne AI 1875, kaz. br. 2; vari nász, da nigdár grejhi ne privolimo KM 1783, 21; i privolo ſzam kſzmrti nyegovoj KŠ 1771, 412; Saulus je pa privolo knyegovomi vmárjanyi KŠ 1771, 364; tanácsnik, ki je nej privolo Kriſztuſſovoj ſzmrti KM 1796, 111; Cvet je privolo KAJ 1870, 127; i privolila ſzta obá k-tomi KM 1790, 52; Privolili ſzo pa vſzi Gamálielovomi tanácſi, i csi gli szo Püspeczke nej privolili KOJ 1848, 89 privoléči -a -e privoleč: Nemáram, kmeszti privolécs odgovori Marko KOJ 1845, 113 privòljeni -a -o dovoljen: Na dvôja lêta na rejenyé etaksi stükov od ti dvôji poszlaniksztv je 17 millionov privoljeno AI 1875, br. 1, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
rešêtka Frazemi s sestavino rešêtka:
bíti za rešêtkami,
končáti za rešêtkami,
ostáti za rešêtkami,
posláti kóga za rešêtke,
prebíti za rešêtkami,
preživéti za rešêtkami,
pristáti za rešêtkami,
sedéti za rešêtkami,
znájti se za rešêtkami,
ždéti za rešêtkami,
življênje za rešêtkami
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
sêdlo Frazemi s sestavino sêdlo:
prilégati se kómu kot krávi sêdlo,
pristájati kómu kot krávi sêdlo,
pristáti kómu kot svínji sêdlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Semenski kapitalAli je slovenski termin semenski kapital primeren ustreznik za angleški termin seed capital ali bi bilo bolje – zaradi lažjega prepoznavanja pojma, ki ga termin označuje, oz. sporazumevanja – pristati kar na angleški termin z zapisom v narekovajih? Termin semenski kapital po 4. členu Zakona o družbah tveganega kapitala označuje kapital, ki je potreben pri financiranju razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja. Gre v glavnem za kapital podjetnika, njegovih prijateljev in partnerjev, potreben v času nastajanja in razvijanja podjetniške ideje; v tej fazi lahko obstajata tudi vzorčni proizvod oz. storitev, ki pa nista razvita do faze, da bi ju lahko poskusno proizvajali. Semenski kapital je prva stopnja od skupno sedem stopenj tveganega kapitala (ang. venture capital ) (M. Tajnikar, 2006: Tvegano poslovodenje ).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Spol in pregibanje majevskega mesta »Chichén Itzá«
Kako sklanjati ime mesta Chichén Itzá?
Recenzent naše revije pravi, da se mesto izgovarja z naglašenim a na koncu in da ga je po njegovem treba sklanjati po sistemu apartma, torej v Chichén Itzáju. Ob tem še argumentira, da se mu ne zdi prav, da se v primeru, če sklanjamo »Chichén Itze«, »Chichén Itzi« itd., poudarek prestavi na predzadnji zlog, to je po njegovem neprimerno in nepotrebno prirejanje (tako kot bi npr. sklanjali »Emila Zóle« in ne »Zolája«). Ne nazadnje, »Chichén Itzá« pomeni »Ob ustju vodnjaka (rodovine) Itzá«. »Itzá« je torej ime ljudstva ali roda in ga sklanjam »Itzáji«, »Itzájev« itd. Lektorica je opozorila na to, da je v Pravopisu v preglednici španskih pisav prav zapisano, da se pri ženskih samostalnikih z naglasom na končnem -a naglas premakne zlog naprej, navedene pa so Bogota, Parana, Panama (str. 161). Skratka, zanima me, kako bi vi sklanjali to mesto?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
spristáti se, sprístojim se, vb. impf. = pristati, sich ziemen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
sprístovati se, -ujem se, vb. impf. = pristati, passen: spristuje se mu, kakor prasici sedlo, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
spustíti -ím dov., spústil (ī í) 1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti svetilko nad mizo / spustiti dvižni most, zapornice; spustiti sidro; rolete, zavese še malo spusti / spustiti dvignjeno roko // narediti, da pride kaj z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti otroka na tla; žerjav je spustil tovor na ladjo // narediti, da pride kaj na določeno (nižje) mesto sploh: letala so spustila bombe; spustiti kovanec v avtomat; spustiti krsto v grob; jamar se je spustil v jamo 2. narediti, da kaj kam pride: spustiti vodo na mlinsko kolo;
spustiti mrzel zrak v sobo // narediti, da se kaj začne premikati po čem: spustiti čoln po vodi, hlod po drči / otroci so spustili zmaja / spustiti ladjo v vodo 3. narediti, da kdo lahko kam pride, gre: spustiti koga skozi vrata;
ni ga spustil v hišo;
stopil je s poti in ga spustil mimo;
spustiti naprej, noter / spustiti tekmovalca na start 4. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: spustiti cene;
dohodki so se zelo spustili / temperatura zraka se je spustila pod ničlo; pog. živo srebro se je globoko spustilo
● zastar. gospodar ga ni spustil v mesto pustil; ekspr. spustiti bunker v zrak razstreliti ga; ekspr. spustil je svoje kosti na klop sedel je; pog. spustiti krilo, obleko podaljšati krilo, obleko tako, da se odstrani rob; ekspr. spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; publ. spustiti tovarno v obratovanje, pogon narediti, da začne obratovati, delati; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. spustiti koga z vajeti ne imeti ga več popolnoma v oblasti; pog. spustiti koga skozi dopustiti, da kdo opravi izpit, izdela razred, čeprav ne obvlada snovi; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; ekspr. pri ceni mu je malo spustil znižal je ceno
♦ vet. spustiti samca (k samici) povzročiti, narediti, da samec oplodi samicospustíti se
1. premakniti se z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti se na tla / spustiti se pod vodno gladino; pren. spustiti se na trdna tla resničnosti
// premakniti se navzdol: letalo se je hitro spustilo; helikopter se je spustil prenizko; spustiti se na tisoč petsto metrov nadmorske višine; alpinisti se vsak dan spustijo za petsto metrov
// premikajoč se po zraku priti na določeno (nižje) mesto: race se proti večeru spustijo na jezero; v vinograd se je spustila jata škorcev / zaradi megle se letalo ni moglo spustiti pristati
2. začeti se premikati navzdol: spustiti se s padalom; spustiti se po klancu, strmini
3. spremeniti položaj v smeri navzdol: za ovinkom se proga spusti / cesta se v ostrih zavojih spusti v dolino / pobočje se strmo spusti je strmo
4. pojaviti se, nastopiti na površini: na dolino se je spustila megla / knjiž. sence so se že spustile
// knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma se je spustil mrak; na zemljo se je spustila noč znočilo se je
5. ekspr., v zvezi z v narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: spustiti se v nevarnost, tveganje / spustiti se v ljubezensko avanturo
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: konj se je spustil v dir, tek; spustiti se v beg zbežati; spustiti se v boj začeti se bojevati / spustiti se v jok, klepet / spustiti se v politiko začeti politično delovati
● ekspr. sonce se je spustilo za goro je zašlo; ekspr. spustiti se na kolena poklekniti; star. spustiti se na dolgo, nevarno pot oditi, odpraviti se; ekspr. dostojanstveno se je spustil na stol, v naslanjač je sedel; ekspr. žal mu je, da se je spustil v to zadevo da se je je lotil; evfem. spustila se je s prvim moškim, ki ji je bil všeč imela je spolni odnos, spolne odnose z njim; ekspr. predaleč se je spustil, da bi se sedaj lahko umaknil preveč je naredil, žrtvoval za stvar
spustívši zastar.:
stopil je s poti, spustivši žensko naprej
spuščèn -êna -o:
most je že spuščen; spuščen zastor; zapornice niso spuščene; spuščeno sidro;
prim. izpustiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
spustíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premakniti se nižje
Jamar se je /previdno/ spustil v jamo.
2.
kdo/kaj znižati se
(Za ovinkom) se proga /strmo/ spusti.
3.
kaj znižati se glede na stopnjo
Dohodki so se /zelo/ spustili.
4.
kaj pojaviti se, nastopiti
(Na dolino) se je spustila megla.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenu kaj pojaviti se, nastopiti
/Nenadoma/ se je spustil mrak.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024
stánoti -em dov. 1. vstati, spraviti iz sedečega ali ležečega položaja v pokončni: Pred té morem ſztánoti BKM 1789, 8; Kelek, sztánem -oti AIN 1876, 68; 'ze sztánem, veli Goszpôd TA 1848, 9; Jezus pa ſztáne i veli ga zvati KŠ 1771, 136; ſztani, vzemi tvojo poſztelo KŠ 1771, 28; pren. doklen zarán stáne lepo sunce BJ 1886, 7; ſcsém ſztánoti Zmoji grejhov KM 1783, 301; Sztáne ſzvetloſzt 'zitka BKM 1789, 27; Sztani, Goszpodne, prehiti licze nyegovo TA 1848, 12; Sztante z-szrdczom gotovim KAJ 1848, 145; Sztano je pa Jezus i zapovedao KŠ 1771, 234; Szejaſze vu ſzlaboſzti, ſztáne vu mocsnoſzti KŠ 1754, 140; zbüdi ſze i ſztani zmrtvi KŠ 1771, 584; Da ſzi ti od ſzmrti ſztano KŠ 1754, 270; Kriſztus je dneſz ſztano BKM 1789, 104; Ar je Kriſztus z-mrtvi ſztál SŠ 1796, 14 2. ustaviti se: Sztano nam nogé zmo'zni Goſzpoud Boug BKM 1789, 144; Oha! sztánmo! KAJ 1870, 36; zvejzda dokecs pridoucs je ſztánola KŠ 1771, 7; ki ſzo ga neſzli, ſztanoli ſzo KŠ 1771, 188 3. v zvezi prouti stanoti upreti se, začeti nasprotovati: Ar ſztáne národ prouti národi KŠ 1771, 79; tam je prouti nyemi ſztano KM 1796, 9; I niki ſzo na nyé ſztanoli KŠ 1771, 429; Prouti meni ſzo ſztanoli BKM 1789, 67; Naj ſztáne bár te ſzvejt na mé BKM 1789, 92; Naj ſztáne bár vrág prout’ meni SŠ 1796, 71; Prevnôgi szo sztanoli nad méne TA 1848, 4; hüda náklonoſzt, ſteroj nej li prouti neſztánemo KŠ 1754, 60 4. pojaviti se, nastopiti: Sztánejo krivi Kriſztusje KŠ 1754, 12a; Ár ſztánejo krivicsni Kriſztuske KŠ 1771, 81; koszci na red szi sztánejo KAJ 1870, 121 5. nastati: naj bi zvejzde i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5 6. biti, živeti v določenih okoliščinah: 'Zmetno nam sztáne AIP 1876, br. 6, 7; je tak tesko sztánilo KOJ 1848, 95; Oſztávlate, ſztani z-Bougom BKM 1789, 428; Oſztávlate, ſztani z-Bougom SŠ 1796, 157; Boug I nám na pomoucs ſztano BKM 1789, 7 7. pristati: Ti nerédni ſzo pa na tou nej ſztanoli KM 1790, 80 stánovši -a -e ko je vstal: I ſztanovſi Jezus naſzledüvao ga je KŠ 1771, 29; i ona pred nyim sztanovsa, ômurno etak govori KAJ 1870, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
státi2 stȃnem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
trniti [trnīti tŕnem]
dovršni glagolo ladji, čolnu pripluti, pristati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
várno1 nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ pristati; ~ spravljen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
vôjna Frazemi s sestavino vôjna:
papírnata vôjna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
vzletéti -ím dov., vzlêtel (ẹ́ í) ločiti se od tal, podlage in začeti leteti: iz trsja vzletijo divje race / raketa vzleti proti vesolju; vzleteti in pristati / vzleteti nad meglo, pod nebo; vzleteti s helikopterjem / letalo vzleti ob šestih ima odhod; odleti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
zasílno nač. prisl. (ȋ) ~ pristati; ~ oskrbovati planinsko kočo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
zgúbar -ja m (ȗ) ekspr. neuspešen človek: možakar je popoln zgubar, ki se mu je ponesrečilo prav vse;
pristati med zgubarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
zúnaj2 nepravi predl. z rod. (ú)
1. mestovni prostorski pristati ~ zaznamovanega prostora; stanovati ~ Ljubljane
2. časovni sprejemati stranke ~ uradnih ur; publ. ~ sezone so cene nižje pred sezono in po njej
3. določevalni ostati ~ dosega topov; biti ~ (smrtne, življenjske) nevarnosti iz nevarnosti; roditi se ~ zakona biti nezakonski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.