Tiskanje

iz meteorologije mavrici podoben sij okrog človeka ali njegove sence, ki zaradi uklona svetlobe na vodnih kapljicah nastane na zgornji meji megle, oblakov, zlasti v gorah

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gloria) iz clat. gloria ‛čast, slava’ < lat. glōria, iz ide. korena *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...

grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik [grotéskni]

1.

ki je v zvezi z grotesko 1.

v obliki grotesken, ekspresivno ki je tragikomičen, grozljiv, popačen do mere, da se zdi neresničen

3.

kot samostalnik v obliki groteskno kar s povezovanjem tragičnega in komičnega na grozljiv, popačen način prikazuje resničnost

4.

kot samostalnik v obliki groteskno kar je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično

ETIMOLOGIJA: ↑groteska

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

histórija -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

hù2 in hú medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim

1.1.

tudi s ponovljeno črko u

tudi podvojeno

izgovarja se z večjo jakostjo

2.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec presenečen

3.

izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti

4.

kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

4.1.

kot členek

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑hu s podobnimi pomenskimi razvoji kot nem. hu, huh za izražanje groze, gnusa, mraza, za ustrahovanje, draženje, ščuvanje, angl. huh za izražanje presenečenja, dvoma, zmedenosti, hoo za izražanje čustvenega odziva, najpogosteje presenečenja

izdélanost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost izdelanega: zahtevati natančno izdelanost preproge / oblikovna, stilna izdelanost; tehnična izdelanost stroja; izdelanost posameznih prizorov v drami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

izdeloválna vája -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kaskadêr -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kaskadêrka -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

klimáktičen pridevnik

ki se v intenzivnosti stopnjuje proti vrhuncu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. klimaktisch, iz ↑klimaks

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

koledovánje -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

lascívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost lascivnega; nespodobnost, opolzkost: nekaj prizorov so zaradi lascivnosti črtali iz filma; ciničnost in lascivnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

markíran markírana markírano pridevnik [markíran]

1.

ki je označen z markacijami

2.

ki je označen s čipom ali drugim znamenjem z namenom sledenja, razpoznave

3.

ekspresivno ki je predstavljen, nakazan v glavnih, osnovnih potezah

ETIMOLOGIJA: ↑markirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

montáža -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

navádnost -i ž

dejstvo, da se kaj zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste

SINONIMI:

konvencionalnost, običajnost, trivialnost, vsakdanjost, knj.izroč. regularnost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

odigráti -ám dov. (á ȃ)
končati igranje, igro: prvo dejanje so odigrali brez težav / pianist je odigral in se priklonil / partijo šaha sta hitro odigrala
// poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem
a) dramski tekst: odigrati več prizorov iz drame; izvrstno je odigral vlogo Jermana / glavno vlogo je odigral Stane Sever igral / publ. religija je odigrala pomembno vlogo v zgodovini našega naroda je bila pomembna
b) glasbeno delo: odigral je nekaj valčkov; sonato je odigrala z odlično tehniko
// z igranjem uresničiti: odigrali so še nekaj partij taroka; naša reprezentanca je odigrala pet tekem
● ekspr. fant je odigral ne more več upati na uspeh; ekspr. ta predmet je v šoli odigral se ne bo več poučeval; ekspr. imenitno je odigrala kratkovidnost se je naredila, kot da je kratkovidna

odigráti se

knjiž.

zgoditi se, pripetiti se:

dogodek se je odigral malo prej

na teh tleh se je odigrala krvava drama

/ prizor se je odigral na cesti nepričakovano in bliskovito; publ. tu se je odigrala odločilna bitka bojevala, bila

odigrán

-a -o:

odigrana partija, predstava

vse napovedane tekme so bile odigrane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

odtemnítev -tve [ottəmnitəu̯] ž (ȋ)
film. postopek za ločevanje prizorov, pri katerem se iz popolne teme pokaže (naslednji) prizor: zatemnitev in odtemnitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

odtemnítev -tve [tə] ž, pojm. (ȋ) film. ~ prizorov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

ómnibus -a m (ọ̑)
1. nekdaj kočiji podobno vozilo za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: peljati se z omnibusom; dvonadstropni omnibus / omnibus na tračnicah; omnibus s konjsko vprego
2. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kar je iz različnih sestavin, za različne namene: njihova revija je pravi omnibus / ta izraz je terminološki omnibus
// z rodilnikom skupek raznovrstnih stvari: ta igra je omnibus žanrskih prizorov
♦ film. filmski omnibus film, sestavljen iz dveh ali več krajših filmov; gled. dramski omnibus dramska predstava, sestavljena iz več krajših dramskih del; v prid. rabi: omnibus film, revija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

opôlzkost -i [opou̯skost] ž (ó)
lastnost, značilnost opolzkega: obsodili so krutost in opolzkost nekaterih prizorov / opolzkosti in dvoumna namigovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

opôlzkost -i ž

dejstvo, da kaj izraža ali vzbuja na izživljanju temelječi odnos do spolnosti

SINONIMI:

lascivnost, spolzkost, knj.izroč. obscenost

GLEJ ŠE SINONIM: nespodobnost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

Pomen besede »distopija«

Zanima me, kaj pomeni beseda distopija.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pósteljen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na posteljo: posteljni vložek; posteljne noge; prednja, zadnja posteljna stranica; leseno, železno posteljno ogrodje / posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; posteljno pregrinjalo; knjiž. posteljna omarica, posoda nočna omarica, posoda / publ. bolnišnica nima dovolj posteljnega fonda postelj / evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov prizorov, ki prikazujejo spolne odnose
♦ tekst. posteljna tkanina tkanina, ki se uporablja za izdelovanje posteljnega perila; zool. posteljna stenica zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu, Cimex lectularius

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prèdzgódba -e ž (ȅ-ọ̑)
knjiž. zgodba pred glavno zgodbo: ta zgodba ima svojo predzgodbo, ki jo izvemo iz prvih prizorov; predzgodba drame

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

preména -e ž (ẹ̑) knjiž.
1. menjava, zamenjava: premena železnih plošč / ni več dolgo do premene straže
2. sprememba: biti izpostavljen premenam; nenadna premena čustva / družbene, socialne premene
● zastar. naša premena dela drugi teden dopoldne izmena; zastar. drugo dejanje drame ima deset premen prizorov; knjiž. ta baladni motiv je znan v raznih premenah variantah, inačicah
♦ gozd. premena gozda postopna umetna menjava, nadomestitev gozda določene vrste z drugim; jezikosl. premena pojav, da se v besedi kak glas zamenja z drugim, drugačnim glasom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

prizòr -ôra m (ȍ ó)
1. del stvarnosti, dogajanja, kot ga kdo v trenutku vidi: opisati zanimiv prizor; pred seboj je zagledal nenavaden prizor; grozljiv, mučen, smešen prizor; prisrčen prizor iz družinskega življenja
// navadno s prilastkom del stvarnosti sploh: upodabljanje lovskih, živalskih prizorov; prizor pretepa; rad opisuje prizore iz narave, taborišča
2. najmanjša vsebinska enota odrskega dela, določena navadno s spremembo števila istočasno nastopajočih oseb: napisati, zaigrati prizor; ponoviti prizor umiranja; osrednji, zaključni prizor; prizor iz drugega dejanja opere; spremeniti vrstni red prizorov / filmski prizori; evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov ki prikazujejo spolne odnose
♦ gled. množični prizor v katerem nastopa množica ljudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

revíja -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

scenárij -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

sekvénca -e ž (ẹ̑)
film. zaporedje več kadrov, povezanih v zaključeno celoto: uvodne sekvence kažejo, da bo film zanimiv; ogledati si nekaj sekvenc filma; dobro izdelana sekvenca plesa / filmska sekvenca
// knjiž. temu podobno zaporedje česa v kaki celoti: sklepne sekvence besedila; sekvence gibov, znakov / v igri je več tragičnih sekvenc prizorov
♦ glasb. ponavljanje motiva na različnih stopnjah tonske lestvice; rel. pesem pri maši med berilom in evangelijem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

simultáno dogájanje -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

skurílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. burkast, nespodoben: v igri je nekaj skurilnih prizorov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

soslédje -a s (ẹ̑)
knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje
● knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi
// skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje
♦ jezikosl. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

Spiš

Predlog

2 Spiša samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

skrajšano ime za Spiški grad

IZGOVOR: [spíš], rodilnik [spíša]

PRIMERJAJ: Spiški grad

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

srednjevéška dramátika -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

stakníti1 in stákniti -em dov. (ī á)
narediti, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stakniti cevi, posamezne dele; stakniti oba konca; stakniti cepič s podlago / stakniti palec in kazalec; pogledal je tako mrko, da so se mu obrvi staknile
● ekspr. ženske so se spogledale in staknile glave stopile skupaj in se začele zaupno pogovarjati; publ. scenarist je staknil vrsto prizorov združil, povezal, navadno slabo

stáknjen

-a -o:

dobro staknjeni deli

to ni prav staknjeno;

prim. iztakniti1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

surôvost -i ž (ȏ)
lastnost, značilnost surovega: surovost mesa / tudi govorjenje kaže njegovo surovost; surovost ljudi / surovost prizorov v filmu / ekspr. surovost boja za obstanek / bala se je njegovih surovosti surovih dejanj, besed

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

surôvost -i ž

dejstvo, da je kdo v odnosu do drugih surov; dejstvo, da kaj to izraža, kaže

SINONIMI:

slabš. barbarstvo, knj.izroč. brutalnost, ekspr. zverinskost, ekspr. živalskost, ekspr. živinskost, ekspr. živinstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

svetoválec za akcíjske prizôre -lca -- -- -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

ubránost -i ž (á)
lastnost, značilnost ubranega: barvna, glasovna ubranost; ubranost gibov / ubranost instrumentov; ubranost zbora / ubranost moštva / lirična ubranost dramskih prizorov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

upodábljanje -a s (á)
glagolnik od upodabljati: upodabljanje lovskih prizorov; upodabljanje na stene, v kamen / likovno upodabljanje / klišejsko upodabljanje oseb v romanih / upodabljanje geometrijskih tvorb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vmontírati -am dov. (ȋ)
1. pritrditi, dati stroj, sestavni del v kaj; namestiti, vstaviti: vmontirati elektromotor v pralni stroj
2. film. pred dokončno obdelavo vstaviti dodatne posnetke, napise: poleg igranih prizorov bodo v film vmontirali tudi dokumentarne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vrstítev -tve ž (ȋ)
vrstenje: hitra vrstitev prizorov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vrvéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os.
1. živahno se premikati v velikem številu in v različne smeri: obiskovalci vrvijo iz prostora v prostor; delavci vrvijo okoli skladišča; nemirno, živahno vrveti; brezoseb. v taboru je vrvelo kot v mravljišču / mravlje vrvijo na vse strani; pren., ekspr. po glavi mi vrvijo nasprotujoče si misli
// ekspr., s prislovnim določilom živahno se premikajoč v velikem številu iti kam: iz tovarne vrvijo delavci / množica vrvi na stadion
2. ekspr., s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: na ulici je vrvelo ljudi / v drami vrvi prizorov iz vsakdanjega življenja / dvorišče je vrvelo od otrok

vrvèč

-éča -e:

množica, vrveča po ulicah in trgih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

vznemíriti -im dov.

1.

koga narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega

SINONIMI:

razburiti, ekspr. pogrebsti, ekspr. razburkati, ekspr. razvaloviti, ekspr. razvihariti, knj.izroč. splašiti, pog. vreči iz tira, knj.izroč. vzburiti, ekspr. vzburkati, ekspr. vzvalovati, ekspr. vzvaloviti, ekspr. vzvihariti, ekspr. vzvihrati, knj.izroč. zburiti, ekspr. zburkati, ekspr. zvihariti

2.

koga narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje močnega čustvovanja, navadno zaradi slabih, neugodnih občutkov, negotovosti

SINONIMI:

zastar. dirniti, knj.izroč. razčustvovati, knj.izroč. vzburiti, ekspr. vzburkati, knj.izroč. zburiti, ekspr. zganiti, evfem. zmotiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

zatemnítev -tve [zatəmnitəu̯] ž (ȋ)
1. glagolnik od zatemneti ali zatemniti: zatemnitev prostorov
2. film. postopek za ločevanje prizorov, pri katerem konec prejšnjega prizora zbledi do popolne teme: zatemnitev in odtemnitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

združíti in zdrúžiti -im, tudi zdrúžiti -im dov. (ī ú ū; ū ȗ)
1. narediti, da pride kaj skupaj, na eno mesto: združiti živali enake starosti; prostorsko združiti obrate v novi stavbi
// narediti, da pride kaj skupaj sploh: vlakna združi stroj; s šivanjem združiti več plasti tkanine / poseben mehanizem združi oba dela; združiti konca vrvi z vozlom
// narediti, povzročiti, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združiti samca in samico / spolno združiti
2. narediti, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združiti dve občini / združiti države v konfederacijo / združiti več parcel / združiti besede v stavke / združiti pesmi v zbirko / združiti ovce v trop
// narediti, da kaj postane sestavni del večje enote: združiti samostojne obrate s tovarno / dogovor je združil države v gospodarsko skupnost
3. narediti iz več delov, enot novo enoto, celoto: združiti posamezne člene, odstavke; scenarist je združil vrsto prizorov / kamera je v enem posnetku združila dva prostora
// narediti, da iz delov, manjših enot nastane celota: združiti razcepljeno ljudstvo; stranka je združila posamezne skupine; politično združiti narod
4. notranje, čustveno povezati: ljubezen, nesreča ljudi združi; združila jih je zavest skupne usode
5. narediti, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občni zbor so združili z zabavo / združiti prijetno s koristnim
● združiti dežele pod svojo oblastjo zavladati jim; ekspr. združiti filozofijo z življenjem živeti v skladu s svojim filozofskim prepričanjem; publ. združiti svoje sile začeti delovati skupno
♦ ekon. združiti obratna sredstva

združíti se

in zdrúžiti se, tudi zdrúžiti se

1.

postati sestavni del večje enote:

predmestne vasi so se združile z mestom

/ potok se združi z reko se izliva vanjo

//

priti prostorsko v neposreden stik: na tem mestu se cevovoda združita / v daljavi se nebo združi z morjem

2.

iz dveh ali več samostojnih enot postati nova, večja enota:

banki, podjetji sta se združili

/ potoki se združijo v reko

/ glasovi pevcev so se združili

3.

začeti delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi:

delavci in kmetje so se združili

združiti se proti skupnemu nasprotniku

gospodarsko, politično, strokovno se združiti

/ združiti se v stranko

/ Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja

4.

opraviti spolno združitev, imeti spolni odnos:

samica in samec se združita

/ želel se je združiti z njo

/ telesno se združiti

●

ekspr. očeta sta želela, da bi se njuna otroka združila se poročila

♦

biol. jajčece se združi s semenčico; fiz. valovanja enake frekvence se združijo

združívši

star.:

združivši živali z najboljšimi lastnostmi, so dobili dobro novo pasmo

združivši se so ustanovili novo državo

zdrúžen

-a -o

1.

deležnik od združiti:

v skladno celoto združeni deli

združeni pevski zbori

bila sta neločljivo združena

s šaljivim obredom združena zabava

države, združene v vojaški zvezi

●

Organizacija združenih narodov [OZN] organizacija velike večine držav, katere cilj je krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu; ekspr. z združenimi močmi so ukrotili razgrajača (vsi) skupaj; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij

♦

ekon. združeno delo v socializmu oblika produkcijskih odnosov, v katerih so delavci soudeleženi pri lastnini in upravljanju

2.

navadno v povedni rabi,

v zvezi s s, z

ki vključuje to, kar izraža dopolnilo:

s tem je združen neprijeten občutek

potovanje je združeno z velikimi izdatki

smučanje je združeno z nevarnostmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

združíti in zdrúžiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dati koga/kaj skupaj na/v kaj / na/v/pri čem / kam / kje / kod , v navezo s kom/čim
V kletke so združili živali enake starosti.

2.

kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v kaj / s čim
Dve občini so združili v eno samo.

3.

kdo/kaj začeti imeti koga/kaj skupaj
Scenarist je združil vrsto prizorov.

4.

kdo/kaj čustveno povezati koga
Nesreča ljudi združi /v nadaljnjem boju za preživetje/.

5.

kdo/kaj povezati koga/kaj s čim
Strokovno srečanje so združili s prijetnim druženjem.

6.

iz ekonomije kdo/kaj povezati kaj
V podjetju so združili obratna sredstva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024

žánr -a m (á)
1. oblika umetniškega dela, zlasti filmskega, glede na ustaljen, značilen način obravnavanja določene vsebine: nekateri žanri so pri bralcih, gledalcih zelo priljubljeni; dokumentarni film, kavbojka in drugi filmski žanri; glasbeni, likovni žanr
2. umetniško upodabljanje značilnih, vsakdanjih prizorov iz življenja ljudi: ta slikar je znan zlasti po žanrih / na freskah se pojavljata tihožitje in žanr
● publ. brati literaturo lažjega žanra manj zahtevno, navadno manjše umetniške vrednosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

žanríst -a m (ȋ)
upodabljavec značilnih, vsakdanjih prizorov iz življenja ljudi: bil je žanrist in portretist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

živopísnost -i ž (ȋ)
knjiž. pisanost, barvitost: živopisnost cvetja
// slikovitost: živopisnost prizorov / živopisnost oseb v romanu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.