Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:
Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Postavljam vprašanje o pravilnih prevodih za oznako barve psa. Hovawart je pasma psa nemškega porekla in obstaja v 3 barvah: Schwarzmarken, Blond in Schwarz. (Gl. slike spodaj.)
Črna barva ni sporna, zataknilo pa se je pri označbi in opisu barve pri prvem in drugem:
Kot lahko vidite, se oznake pri črnem psu z ožigi/oznakami pojavljajo v vseh odtenkih, od zelo svetle, do rdečkasto-rjaste. V originalnem standardu pri hovawartu piše, naj bi bile oznake »mittelblond«, mišljena pa je barva oznak, kot jih ima na prvi sliki desno sedeči pes. Kinološki sodniki smo v opisu prej pisalaci, da so oznake zlatorumene, sedaj nekateri vztrajajo pri navajanju besede >blond<, češ da to zajema vse odtenke.
Vprašanje št. 1: Kaj je po vaše bolj pravilno: črn z ožigi ali črn z oznakami? Se v uradni oceni kinološkega sodnika za določenega psa lahko uporabi beseda blond?
Bolj problematična je druga oznaka barve. Dolga leta se je v rodovniku za svetle predstavnike pasme pisalo, da so zlatorumene barve. Kot lahko iz slike vidite, so tudi pri svetlem psu odtenki te barve zelo različne in vse so v skladu s standardom pasme.
Vprašanje št. 2: Je bolj pravilna oznaka barve pri svetlem psu blond ali zlatorumen? Se beseda blond lahko uporablja kot uradna navedba barve v rodovniku?
Upam, da je iz napisanega in priloženega razvidno, kakšno vprašanje vam želimo zastaviti. Vljudno prosimo za vaš komentar predvsem pri opisu barve blond.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Večkrat slišimo in beremo ime danskega glavnega mesta Kopenhagen. Ali ni København?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo? In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
(Ne)dopustnost zgradbe »delati na projektu« ste že pojasnili v prispevku https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/747/ne-dopustnost-zgradbe-delati-na-projektu
Kakšna pa je ustrezna raba predloga, ko ne gre za zvezo »delati pri«, na primer v primerih:
v/pri/na tem projektu smo razvili ... v/pri/na projektu se ukvarjamo z ... v/pri/na projektu pridobljeni podatki so ... v/na projekt vključene ustanove soglašajo z ...
In še, kako je z ustreznostjo zveze »v okviru projekta«, na katero tudi pogosto naletimo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Zanima me, kako bi bilo najbolj ustrezno zapisati prevod angleške kratice TERF (trans-exclusionary radical feminist), ki označuje radikalnega feminista oz. feministko, ki iz svojega boja za spolno enakopravnost izključuje transspolne ljudi. Radikalen in feminist nista problematična, kako pa bi pravopisno ustrezno prevedli trans-exclusionary:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Zanima me, kako naj v stavku pravilno uporabim zvezo LiFePO4(litij železov fosfat)baterija, če ne želim uporabiti formule, npr. Izbrali smo tri LiFePO4 baterije. Je ustrezno Izbrali smo tri baterije litij železovega fosfata? Ali z levim prilastkom ne gre? Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Zanima me, kako bi bi bilo najbolje sloveniti ime Averroes. V slovarju Svetokriškega lahko najdemo različico Averoj, ki pa se v rabi (kolikor je je) ni uveljavila. Osebno sem ji naklonjen, saj v sklanjatev ne vključi končnice, po drugi strani pa ni jasno, kateri sklanjatvi iz arabščine (najbrž prek španščine) prevzeto latinsko ime sploh sledi, zato tudi ni čisto jasno, kateri paradigmi slediti pri slovenjenju. Iz latinskih srednjeveških in humanističnih virov je možno razbrati več sklanjatev: Averroes, Averrois, Averroi, Averroem, Averroe (torej nekako po tretji latinski sklanjatvi), toda tudi npr. Averroes, Averroys, Averroy, Averroym, Averroy, kakor da bi se zgledovali po sklanjatvi grških imen na -es, ki so jo kljub pomanjkljivem znanju grščine poznali iz paradigme imena Sokrates. Po drugi strani pa je v romanskih jezikih zadnji zlog naglašen -- ne le v francoščini, kjer je to predvidljivo, temveč tudi v italijanščini (Averroè). V kakšno luč to meče odpah končnice pri slovenjenju Averoj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Zanima me, če je za angleški izraz hickey, ki ga v knjižnem jeziku opisujemo kot ljubezenski ugriz mogoče pogovorno uporabljati tudi kak drug izraz. Na Wikipediji sem zasledila izraze zasos (rusko), češko pa cucflek, kar je očitno nastalo med ljudmi, za slovenščino pa sem zasledila izraz metuljček ali kar hiki. Je taka pogovorna raba tudi uradno zabeležena?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ali lahko desno poševnico v primerih, kot je 0.00 / 00.00 / 24.00, pišemo nestično (zaradi večje preglednosti)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Zanima me stopnja prevzetosti naslednjih besed: virtualno, revolucija, socialen in ambicioznost, biologija, radio, material ... Katera je tujka in katera sposojenka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Zanima me, kako bi pravilno napisala sledeče: Cochrane-Piazzesiina mera.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Prosim za pojasnilo. Geslo odpiralen je v SSKJ podano s primeri pravilne rabe, v SP pa z napačno (odpiralni čas), in to brez pojasnila, da je takšna raba neustrezna za naš jezik. Ko sem knjižničarko vprašala, zakaj imajo na spletni strani odpiralni čas, je odgovorila, da je ta besedna zveza v Slovenskem pravopisu brez kakršnegakoli negativnega kvalifikatorja in zatorej pravilna. Lepo bi bilo, ko bi to v elektronski izdaji pravopisa popravili!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
z zaročenko piševa vabilo za poroko in sva naletela na dilemo pri uporabi (povratno) svojilnega zaimka. Stavek, ki nama povzroča dilemo je: Lepe trenutke radi delimo s svojimi najbližjimi in tudi midva bi rada svojega (najinega) delila z vami.
Kakšna je razlika ob uporabi ene ali druge možnosti? Ali se ob uporabi povratno svojilnega zaimka razume kot en skupen trenutek, ali trenutek od vsakega posebej?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Zanima me pisanje začetnice pri poimenovanju testov, vprašalnikov, katerih avtorji so znani, primer:
Gre za stvarna imena ali vrstno poimenovanje (torej bi jih pisali z malo začetnico)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.