apotekar -ja (apotekar, apatekar) samostalnik moškega spola kdor pripravlja, prodaja zdravila, dišave, kadila
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
apotekarica -e samostalnik ženskega spola ženska, ki pripravlja, prodaja zdravila, dišave, kadila
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
apoteker -ja samostalnik moškega spola kdor pripravlja, prodaja zdravila, dišave, kadila
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
buher -hra (buher, vuher, buhar, uhar, vuhar) samostalnik moškega spola1. navadno zelo visoko denarno nadomestilo za začasno uporabo česa, navadno denarja; obresti
1.1 v zvezi dati/dajati/iskati/jemati/posojovati (denar) na buher dati/dajati, iskati, jemati posojilo na zelo visoke, oderuške obresti
2. posojanje na zelo visoke, oderuške obresti ali prodaja za zelo visoko, oderuško ceno
3. hlepenje po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
FREKVENCA: 47 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
buhranje -a (buhranje, buhrajne, buhrajnje, vuhrajnje, uhranje) samostalnik srednjega spola1. posojanje na zelo visoke, oderuške obresti ali prodaja za zelo visoko, oderuško ceno
2. hlepenje po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
butega -e samostalnik ženskega spola prostor, v katerem se prodaja; SODOBNA USTREZNICA: prodajalna
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
copȃtar, -rja, m. kdor copate dela ali prodaja, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
čȃsar, -rja, m. kdor čas prodaja, der Pflastertreter, Kr.; — tudi: človek, ki je počasen, ki mečka, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
gǫ̑rnik,* m. 1) pred l. 1848: v vinskih krajih od graščine izvoljen zaupni mož, ki je nadzoroval v svojem okraju vinograde, trgatev, pobiranje desetine, gornice itd., der Bergmeister, Mur., Cig., Rec., Met., Dol., jvzhŠt.; gorni gospod ali njegov gornik; sedaj: pošten mož, katerega izbero, da jim za plačilo vino meri, kadar se prodaja, Dol.-Levst. (Rok.); — der Bergmeister: gorniki, kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist, Levst. (Nauk, 43.); — 2) der Weinbauer, Cig., C.; ubogim gornikom gornino pobirati, SlN.; prim. gornjak 3); — 3) = gozdar, C.; — 4) gorník, der Alpensänger, der Flühvogel (accentor alpinus), Trenta, Soča-Erj. (Torb.); — 5) die Bärentraube (arctostaphylos), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
igrȃčar, -rja, m. kdor igrače prodaja: der Puppenkrämer, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
kȗpnja, f. der Kauf, Cig., Jan., DZ., LjZv.; k. in prodaja, Kauf und Verkauf, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
martolos [martolȍs]
samostalnik moškega spolatrgovec, preprodajalec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
mlekarica [mlẹ̑karica]
samostalnik ženskega spolaženska, ki razvaža, prodaja mleko
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
namẹ̑čək, -čka, m. was man an Ware beim Verkauf obendrauf gibt, die Zugabe; za n. dati kaj; vino se prodaja z namečkom: en bokal namečka na vedro, Dol.; — tudi: námeček, BlKr., jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
naprodajo gl. na, prodaja ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
posíłən, -łna, adj. 1) gewaltsam, gewaltthätig, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) Zwangs-, Cig., Jan., Cig. (T.); posilna prodaja, executive Veräußerung, C.; posilno, zwangsweise, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
pozvẹ́dẹti, -zvẹ́m, vb. pf. durch Ausforschen in Erfahrung bringen, erheben; p., po čem se vino prodaja.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
predaj1 [predȃj]
samostalnik moškega spolaprodaja
PRIMERJAJ: prodaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
predȃja, f. 1) die Übergabe, Guts.-Cig.; — der Verrath, C.; — 2) nam. prodaja.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
predaja [prodaja] sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
prekupec [prẹ́kupǝc]
samostalnik moškega spolaprekupčevalec, tj. kdor kupuje hrano pri pridelovalcih in jo prodaja trgovcem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
prekupilo [prekupílo]
samostalnik srednjega spolaprekupčevanje, tj. kupovanje hrane pri pridelovalcih in prodaja trgovcem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
prọ̑daj, m. der Verkauf: na prodaj, zum Verkauf, feil; tukaj je na prodaj žito, vino, hier ist Getreide, Wein zu haben; to ni na p., das ist nicht feil; pol sveta je na prodaj, pol se ga pa more kupiti — in der Welt ist alles feil, Npreg.-Cig.; imeti na p., zu Kaufe, feil haben; gre v prodaj, es findet Absatz, jvzhŠt.; marsikaj se je dalo v prodaj (ist verkauft worden), Jurč.; za prodaj pripravljati, Jurč.; — druzega prodaja ni (= druge reči, ki bi se prodajala), Prim.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
prodaj [prọ̑daj]
samostalnik moškega spolaprodaja
PRIMERJAJ: predaj1, prodo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
prodȃja, f. der Verkauf; posilna p., zwangsweise Veräußerung, DZ.; p. duhovnih reči, Krelj; slaba p., schlechter Absatz, Cig.; na prodajo = na prodaj, Meg., Boh., Dalm.; nebesa so na prodajo, Krelj; na prodajo postavljene reči, Hip. (Orb.); na prọ̑dajo biti, v prọ̑dajo staviti, Levst. (Nauk); — der Verschleiß; p. soli, tobaka; p. na debelo, na drobno, der Groß-, Kleinverschleiß.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
prodo
[prọ̑do
]
samostalnik srednjega spolaprodaja
PRIMERJAJ: prodaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
rdečȋlar, -rja, m. = kdor rdečilo dela ali prodaja: der Schminkhändler, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.-Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče-Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga (fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
solar [solár]
samostalnik moškega spolakdor prodaja, kupcem odmerja sol
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
štȗpar, -rja, m. kdor štupo prodaja, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
trafīka, f. prodaja, die Trafik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.