eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bílaterálen bílaterálna bílaterálno pridevnik [bílaterálən] 1. ki zadeva, vključuje dve, obe strani
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. bilateral, frc. bilatéral iz nlat. bilateralis, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + laterālis ‛stranski’
brémzati brémzam nedovršni glagol [brémzati] 1. neformalno z zavoro upočasnjevati, ustavljati vozilo1.1. neformalno upočasnjevati, ustavljati premikanje koga, česa sploh
2. neformalno, ekspresivno delati, povzročati, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne2.1. neformalno, ekspresivno delati, povzročati, da kaj poteka počasneje
3. v obliki bremzati se, neformalno, ekspresivno prizadevati si, da se določeno ravnanje, vedenje ne pojavi ali se pojavi v manjši meri
ETIMOLOGIJA: ↑bremza
čistúnski čistúnska čistúnsko pridevnik [čistúnski] 1. navadno slabšalno ki si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno purističen 1.1. navadno slabšalno ki kaže, izraža tako prizadevanje; SINONIMI: navadno slabšalno purističen
2. ekspresivno ki pretirano skrbi za čistočo, higieno, red2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako skrb
ETIMOLOGIJA: ↑čistun
drámsko prislov [drámsko] ETIMOLOGIJA: ↑dramski
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost] 1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
ETIMOLOGIJA: ↑duhovit
evalvátorka evalvátorke samostalnik ženskega spola [evalvátorka] ženska, ki ocenjuje, vrednoti kakovost, ustreznost česa glede na zastavljena merila, cilje
ETIMOLOGIJA: ↑evalvator
evalvírati evalvíram dovršni in nedovršni glagol [evalvírati] ocenjevati, vrednotiti kakovost, ustreznost česa glede na zastavljena merila, cilje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. evaluieren in) angl. evaluate iz frc. évaluer ‛oceniti (vrednost)’ iz stfrc. value ‛vrednost’ iz lat. valēre ‛močan biti, zdrav biti, veljati, biti vreden’
ínfográfika ínfográfike samostalnik ženskega spola [ínfográfika] pregleden slikovni prikaz povezanih, navadno kompleksnih podatkov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. infographic, iz ↑info + ↑graf
invalídski invalídska invalídsko pridevnik [invalítski] ETIMOLOGIJA: ↑invalid
kantáta kantáte samostalnik ženskega spola [kantáta] iz glasbene umetnosti večdelna vokalno-instrumentalna skladba za soliste, zbor in skupino instrumentalistov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. cantata, prvotno ‛skladba, ki se poje’ iz cantare ‛peti’ - več ...
kartíranje kartíranja samostalnik srednjega spola [kartíranje] 1. izdelovanje zemljevidov, kart določenega območja; SINONIMI: kartografiranje 1.1. vnašanje, prikazovanje podatkov o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografiranje
2. iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologije kartografija
ETIMOLOGIJA: ↑kartirati
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili. ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš. ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati] 1. enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje države, navadno z vojsko
2. ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v večjem številu, in s tem onemogočati uporabo komu drugemu
3. ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v mislih, zaznavah, dejavnostih
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...
parodíja parodíje samostalnik ženskega spola [parodíja] 1. umetniško delo, ki na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema drugo, navadno znano, pomembno umetniško delo, žanr1.1. umetniško delo, ki na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema pojave v družbi
1.2. kar na posmehljiv, ironičen, satiričen način posnema pojave v družbi
2. ekspresivno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: slabšalno farsa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parodie in frc. parodie iz gr. parōidía ‛posmehljiva pesem, burka, parodija’, iz pará ‛poleg, proti’ + izpeljanka iz ōidḗ ‛petje, pesem, pesnitev’ - več ...
pártnerka pártnerke samostalnik ženskega spola [pártnerka] 1. ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerica
2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerica
3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerica
ETIMOLOGIJA: ↑partner
pártnerstvo pártnerstva samostalnik srednjega spola [pártnerstvo] 1. skupnost dveh oseb, ki sta v ljubezenskem odnosu
2. sodelovanje med različnimi osebami ali ustanovami, organizacijami na določenem področju delovanja
ETIMOLOGIJA: ↑partner
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
pesimístičen pesimístična pesimístično pridevnik [pesimístičən] 1. ki vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: črnogled 1.1. ki kaže, izraža taka videnja, pričakovanja; SINONIMI: črnogled
2. ki kaže, izraža negativna pričakovanja glede prometa na borzi, dinamike cen, gospodarske aktivnosti sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. pessimistisch, glej ↑pesimizem
plóčnik plóčnika samostalnik moškega spola [plóčnik] dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. plȍčnīk, prvotno iz ‛iz plošč izdelan tlak’, iz plȍča ‛plošča’ - več ...
po predlog [po] I. z mestnikom 1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom 1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon 1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom 1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
ponikoválnica ponikoválnice samostalnik ženskega spola [ponikoválnica] 1. kraška reka, ki teče po površju in ponikne v podzemlje; SINONIMI: ponikalnica
3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo zlasti javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponor
ETIMOLOGIJA: ↑ponikovati
trílaterálen trílaterálna trílaterálno pridevnik [trílaterálən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem., angl. trilateral, frc. trilatéral iz nlat. trilateralis, iz ↑tri + laterālis ‛stranski’
vèlemójstrski vèlemójstrska vèlemójstrsko pridevnik [vèlemójstərski] 2. ekspresivno ki je v čem zelo dober, najboljši2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako lastnost
ETIMOLOGIJA: ↑velemojster
vodohrám vodohráma samostalnik moškega spola [vodohrám] zaprt prostor za zbiranje, shranjevanje vode, napajanje vodovodnega omrežja; SINONIMI: vodohran
ETIMOLOGIJA: iz ↑vodohran po naslonitvi na ↑hram
vpét vpéta vpéto pridevnik [ʍpét] 1. ki je pritrjen na določenem mestu
2. ki dobi, ima svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: ↑vpeti
zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti] 1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo1.1. zapičiti, zasaditi kaj kam sploh
2. ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa2.1. ekspresivno določiti okvir, obseg česa
2.2. ekspresivno določiti kaj sploh
3. neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli
ETIMOLOGIJA: ↑količiti
zdravljíca zdravljíce samostalnik ženskega spola [zdrau̯ljíca] ETIMOLOGIJA: iz ↑zdravica, verjetno pod vplivom ↑nazdravljati
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
digitalizácija -e ž (á)
1. pretvorba podatkov in informacij v digitalno obliko: digitalizacija starih zvočnih posnetkov; projekt digitalizacije
2. uvedba, uvajanje tehnologije, ki temelji na taki pretvorbi: izpeljati popolno digitalizacijo telekomunikacijskega omrežja
držáven -vna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na državo:a) državni aparat, organ;
državna administracija, oblast, uprava, ureditev / državni praznik, proračun, zakon; državna meja, politika, tajnost; državno gospodarstvo, ozemlje; pogreb na državne stroške; publ. organizirati kaj v državnem merilu / državni akt; državni monopol b) državni prvak;
državna reprezentanca;
državno šahovsko prvenstvo / državni pečat; državna zastava, himna in grb so simboli države; državne barve barve državne zastave / državni davek, jezik; državna vera c) po toliko stoletjih smo postali svoboden in državen narod s svojo državo;
državni uradnik, uslužbenec;
državna kontrola;
državna služba;
nastajanje novih državnih tvorb držav;
državni udar 2. ki je last države: državni kapital;
državni dolgovi;
državna lastnina;
državno podjetje, posestvo, premoženje / državna blagajna / državni sektor; to, kar vidiš tu, je vse državno; državna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država
♦ polit. državni centralizem sistem upravljanja, v katerem je reševanje vseh pomembnejših vprašanj v pristojnosti osrednjih državnih organov; državni kapitalizem kapitalizem, pri katerem država posega v gospodarsko dogajanje; državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; državni zbor splošno ljudsko predstavništvo v slovenskem parlamentu, ki sprejema zakone; pravn. državno pravo pravo, ki ga ustvarja država ali ki se ukvarja z organizacijo državedržávno prisl.:
takrat je bil še državno nastavljen; državno financiran projekt
etnológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za etnologijo: projekt je potekal pod vodstvom priznane etnologinje; knjiga, razstava priznane etnologinje; zgodovinarka in etnologinja v muzeju / diplomirana etnologinja
fréon in freón -a m (ẹ̑; ọ̑)
kem. negorljiv, nestrupen plin za hladilne naprave, ki se lahko utekočini: škodljivi freoni lahko poškodujejo ozonsko plast; projekt zniževanja freonov v ozračju; naprave brez freonov / plin freon
grandománski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na grandomanijo: na grandomanski način prikazovati problem / iron. grandomanski projekt avtomobilske ceste v danih razmerah težko izvedljiv
internetizácija -e ž (á)
glagolnik od internetizirati: bančna internetizacija; internetizacija države, tiska; projekt internetizacije gostinskih lokalov
mastodóntski in mastodónski -a -o prid. (ọ̑) ekspr.
pretirano velik, nepraktičen, neskladen: mastodontski projekt; mastodontska birokracija; mastodontska podjetja
múltidisciplináren -rna -o prid. (ȗ-ȃ)
nanašajoč se na več disciplin, večdisciplinaren: multidisciplinaren pristop; multidisciplinarni projekt; multidisciplinarna gledališka predstava; multidisciplinarne raziskave; multidisciplinarna skupina strokovnjakov
múltikultúren -rna -o prid. (ȗ-ȗ)
ki ima, vsebuje več kultur, večkulturen: multikulturna država; sodobna multikulturna družba zaobsega veliko različnih načinov življenja
// nanašajoč se na mnogo, več kultur: multikulturni projekt; multikulturna vzgoja
múltimediálen -lna -o prid. (ȗ-ȃ) multimedijski: multimedialni dogodek;
multimedialni gledališki projekt;
multimedialna razstava / telefoni se spreminjajo v multimedialne komunikacijske terminale
napôvednik1 -a m (ȏ)
kratka predstavitev česa napovedanega: festivalski, koncertni, turistični napovednik; promocijski napovednik / projekt je še v izdelavi, zato si je za zdaj mogoče ogledati le napovednik
// kratka radijska, televizijska predstavitev napovedanih oddaj: filmski, glasbeni, športni napovednik; napovednik kulturne oddaje / napovednik programa
♦ film. iz učinkovitih kadrov celovečernega filma sestavljen kratek film, ki opozarja na njegovo predvajanje
nizkoproračúnski in nizkopróračunski -a -o prid. (ȗ; ọ̑)
ki za svoj obstoj, delovanje porabi sorazmerno malo denarnih sredstev: posneti nizkoproračunski film; nizkoproračunski projekt; nizkoproračunska produkcija
píkakômovski -a -o prid. (í-ȏ)
nanašajoč se na pikakom: pikakomovski menedžer; pikakomovski projekt; pikakomovsko podjetje / pikakomovski borzni balon; pikakomovska kriza, vročica
pilótski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na pilot1: pilotska služba, šola / pilotska kabina; pilotska uniforma / pilotska ladja manjša ladja za prevoz (ladijskega) pilota, pilotov
2. ki je v zvezi s preizkušanjem: pilotski znanstveni projekt; pilotska raziskava; prva pilotska študija je dala spodbudne rezultate
pòdóktorski -a -o prid. (ȍ-ọ́)
nanašajoč se na izobraževanje, delo po pridobitvi doktorskega naslova: podoktorski projekt; podoktorski študij; podoktorsko raziskovalno delo
pòdprojékt -a m (ȍ-ẹ̑)
projekt, ki poteka v okviru drugega, večjega projekta: kratkoročni podprojekt za razvoj sadjarstva, vinogradništva; vodja podprojekta; denar, pogodba za podprojekt / podprojekt v okviru krovnega projekta
prèdizméra -e ž (ȅ-ẹ̑)
nav. mn., grad. po gradbenem načrtu narejen izračun količin gradiva, dela, potrebnega za gradnjo objekta: delati predizmere; projekt obsega tudi predizmere
projékt -a m (ẹ̑)
1. kar določa, kaj se misli narediti in kako naj se to uresniči, načrt: izdelati, predložiti projekt; projekt šolske reforme; projekt za modernizacijo podjetja / finančni, investicijski projekt; idejni, tehnični projekt stroja; raziskovalni projekt; vesoljski projekt
2. grad. skupek načrtov, tehničnih opisov in popis stroškov za kak objekt, območje: arhitekti so izdelali več projektov; projekt ceste, spomenika, stavbe; projekt električne napeljave / gradbeni projekt
♦ arhit. glavni projekt glavni načrt
// izdelovanje, uresničevanje tega: financirati, kreditirati projekt; sodelovati pri projektu
3. publ., navadno s prilastkom umetniško delo glede na namen, da se izvede, uresniči: komisija je filmski projekt potrdila; glasbeni, gledališki projekt / uspeh mladega igralca pri projektu
4. knjiž. osnutek, predlog določenega besedila: razpravljati o projektu resolucije, zakona
projékten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na projekt: projektni elaborat; projektni stroški / projektna organizacija projektantska organizacija
♦ arhit. projektna mreža namišljena mreža, ki določa razporeditev zidov pri objektu; ped. projektna metoda pouka metoda, pri kateri izhaja pouk iz določenih praktičnih nalog
razdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
podrobno, postopno obdelati, proučiti: razdelati idejo, projekt, zamisel; razdelati pojme, teorijo; razdelati sistem, strategijo, tehnologijo; natančno, podrobno, sistematično, temeljito razdelati
rèevangelizácija -e ž (ȅ-á)
ponovna evangelizacija: razpravljati o reevangelizaciji; reevangelizacija dežele, družbe, katolištva / poskus, projekt reevangelizacije; pogoji, sredstva za reevangelizacijo
regionalizácija -e ž (á)
delitev na območja, regije: izpeljati regionalizacijo države; projekt regionalizacije
repopulácija -e ž (á)
ponovno naseljevanje (avtohtonih živali): program, projekt repopulacije soške postrvi; načrti, ribogojnica za repopulacijo; vzreja in repopulacija / naravna repopulacija
seštévek -vka [səštevək in seštevək] m (ẹ̑)
določena vsota, dobljena iz posameznih zneskov: seštevek stroškov / v skupnem seštevku točk so naši tekmovalci zmagali; pren., publ. končni projekt je seštevek delnih projektov
// mat. število, ki se dobi pri seštevanju: seštevek dveh števil
sòvlagátelj -a m (ȍ-ȃ)
kdor vlaga skupaj s kom: iskati sovlagatelja; domači sovlagatelji; potencialni sovlagatelji; sovlagatelj v projekt
sòvodíti -vódim nedov. (ȍ-ī ȍ-ọ́)
skupaj s kom voditi, upravljati: sovodila sta odprtje razstave; sovoditi dnevnik, pogovor / sovoditi bend, skupino; sovoditi projekt
spéleoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
zdravljenje bolezni dihal v naravnih votlinah in nekdanjih rudnikih: izvajati speleoterapijo; program, projekt speleoterapije; primerni pogoji za speleoterapijo / zdravljenje s speleoterapijo
širítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na širitev: širitveni načrti za razvoj diskontov na slovenskem trgu; širitveni projekt
// nanašajoč se na širitev Evropske unije: širitveni komisar; širitveni proces Evropske unije; širitvena strategija Evropske unije; širitvena pogajanja
tránsevrópski -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
ki poteka čez različna evropska območja, jih povezuje: transevropski koridor; transevropske povezave; transevropsko prometno omrežje / transevropski projekt; transevropsko sodelovanje
tránsnacionálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
ki z dejavnostjo in vplivom presega meje in druge dejavnike države: transnacionalni kapital, kriminal; transnacionalni program, projekt; transnacionalna družba, korporacija; transnacionalno podjetje / transnacionalno izobraževanje; krepitev transnacionalnega sodelovanja
trílaterálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) tristranski: trilateralni projekt;
trilateralna komisija;
trilateralno sodelovanje;
trilateralno srečanje
vèčdisciplináren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki združuje več disciplin: večdisciplinarni pogled, pristop, vidik; večdisciplinarni projekt; večdisciplinarna skupina strokovnjakov; večdisciplinarno raziskovanje / večdisciplinarna umetniška delavnica; sistematično večdisciplinarno izobraževanje sodnikov
vèčmédijski -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. ki združuje, uporablja več izraznih sredstev, načinov: večmedijski projekt;
večmedijski umetnik;
večmedijska predstava, razstava 2. ki je v zvezi s prikazom vsebine s hkratnim predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka, zlasti prek računalnika; večpredstaven: večmedijske storitve;
večmedijska sporočila omogočajo pošiljanje zvokov, barvnih slik in spremnega teksta
vídeoprojékcija in vídeo projékcija -e ž (ȋ-ẹ́)
prenašanje videoposnetkov in slik z optično pripravo na projekcijsko platno, steno: ogledati si videoprojekcijo; predstaviti projekt s pomočjo videoprojekcije; videoprojekcija posnetkov; predavanje z videoprojekcijo
zjêbati -em tudi -am tudi zjébati -em tudi -am dov. (ȇ; ẹ̑) vulg. 1. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje ali propade; uničiti: ti nesposobneži so povsem zjebali projekt // narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj: z ostrim člankom ga je dodobra zjebal 2. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: če preveč spiješ, te zjebe
zminírati -am dov. (ȋ)
1. razstreliti kaj z minami, eksplozivom: med vojno so zminirali vse hiše v vasi
2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj ne doseže svojega cilja, namena: zminirati javni razpis na sodišču; zminirati projekt, sporazum
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
arborístka samostalnik ženskega spolastrokovnjakinja za vedo o gojenju in ohranjanju dreves v urbanem okolju
ETIMOLOGIJA: ↑arborist
diseminírati nedovršni in dovršni glagol1. seznanjati širšo javnost z rezultati raziskovalnega, projektnega dela, zlasti z organizacijo različnih dogodkov 1.1 širiti, razširjati sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. disseminieren ‛širiti’) iz lat. dissēmināre ‛razširiti, razsejati’, iz dis.. ‛raz..’ + sēmināre ‛sejati’, iz seme
fitnesíranje samostalnik srednjega spolaETIMOLOGIJA: ↑fitnesirati
intermédijski pridevnik1. ki temelji na združevanju, uporabi različnih izraznih sredstev, načinov 1.1 ki nastane s takim združevanjem, uporabo
1.2 ki se ukvarja s takim združevanjem, uporabo
mèdrégijski pridevnik1. ki je, poteka, se izvaja med regijami, z udeležbo več medsebojno povezanih regij 1.1 v katerem je, sodeluje več medsebojno povezanih regij
1.2 ki je namenjen za več medsebojno povezanih regij
otrokocéntričen pridevnik1. ki v ospredje postavlja otroke, njihovo mnenje, koristi
2. ki je do otroka pretirano zaščitniški, navadno ob visokih zahtevah, pričakovanjih
pasijónec samostalnik moškega spolakdor sodeluje, navadno kot prostovoljec, pri izvedbi pasijona, dramske igre o Kristusovem trpljenju na prostem
ETIMOLOGIJA: pasijon
sòfinancêrski pridevnik1. ki je v zvezi s sofinancerji 1.1 ki je, nastaja, se oblikuje med sofinancerji
1.2 ki ga prispevajo sofinancerji
2. ki je namenjen za sofinanciranje
visokoproračúnski pridevnikza izvedbo katerega se porabi sorazmerno veliko denarja
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
APodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 A-ja tudi A A samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]
AmerikaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 Amerike samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kratko ime za Združene države Amerike
država v Severni Ameriki
IZGOVOR: [amêrika], rodilnik [amêrike]
BESEDOTVORJE: Američan, Američanka, Američanov, Američankin, ameriški
ZVEZE: stric iz Amerike
BobnarPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Bobnarja samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [bóbnar], rodilnik [bóbnarja]
BESEDOTVORJE: Bobnarjev
BončevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Bončeva Bončevo pridevnikIZGOVOR: [bónčeu̯], ženski spol [bónčeva], srednji spol [bónčevo]
CankarPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Cankarja samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
slovenski pisatelj in dramatik
v prenesenem pomenu Cankarjeva dela
slovenski pisatelj, umetnostni zgodovinar, duhovnik
IZGOVOR: [cánkar], rodilnik [cánkarja]
BESEDOTVORJE: Cankarjev, cankarjanski
Cerkljanski VrhPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Cerkljanskega Vrha samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [cerkljánski və̀rh], rodilnik [cerkljánskega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Vrhovec, Vrhovka, Vrhovčev, Vrhovkin, vrhovski
dolarPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog dolarja samostalnik moškega spoladenarna enota
pisno znamenje
IZGOVOR: [dólar], rodilnik [dólarja]
ZVEZE: avstralski dolar, ameriški dolar, kanadski dolar
evroPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog evra samostalnik moškega spoladenarna enota
pisno znamenje
IZGOVOR: [éu̯ro], rodilnik [éu̯ra]
FilipičPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Filipiča samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [filípič], rodilnik [filípiča] in [fílipič], rodilnik [fílipiča]
BESEDOTVORJE: Filipičev
glasbeno-scenskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog glasbeno-scenska glasbeno-scensko pridevnikIZGOVOR: [glázbeno-scénski]
JohnPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Johna samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [džón], rodilnik [džóna] in [džôn], rodilnik [džôna]
BESEDOTVORJE: Johnov
katasterPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog katastra samostalnik moškega spolauradni seznam zemljišč s podatki o parcelah
IZGOVOR: [katástər], rodilnik [katástra]
BESEDOTVORJE: katastrski
ZVEZE: franciscejski kataster, terezijanski kataster
Medijske toplicePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Medijskih toplic množinska samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
nekdaj zdravilišče v Sloveniji
IZGOVOR: [medíjske toplíce], rodilnik [medíjskih toplíc]
nemško-slovenskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog nemško-slovenska nemško-slovensko pridevniknemški in slovenski z nemškim izhodiščem
IZGOVOR: [némško-slovénski]
novogoriško-goriškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog novogoriško-goriška novogoriško-goriško pridevniknanašajoč se na Novo Gorico na slovenski in Gorico na italijanski strani meje
IZGOVOR: [novogoríško-goríški]
PPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 P-ja tudi P P samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [pə̀], rodilnik [pə̀ja] tudi [pə̀] tudi [pé], rodilnik [pêja] tudi [pé]
PavletovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Pavletova Pavletovo pridevnikIZGOVOR: [páu̯letou̯], ženski spol [páu̯letova], srednji spol [páu̯letovo]
profesoricaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog profesorice samostalnik ženskega spolaIZGOVOR: [profésorica], rodilnik [profésorice]
BESEDOTVORJE: profesoričin
ZVEZE: izredna profesorica, redna profesorica, zaslužna profesorica
SPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 S-ja tudi S S-a tudi S S samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [sə̀], rodilnik [sə̀ja] tudi [sə̀] in [ès], rodilnik [êsa] tudi [ès]
singapurskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog singapurska singapursko pridevnikIZGOVOR: [síngapurski]
ZVEZE: singapurski dolar
UgandaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Ugande samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Uganda
IZGOVOR: [ugánda], rodilnik [ugánde]
BESEDOTVORJE: Ugandčan, Ugandčanka, Ugandčanov, Ugandčankin, ugandski
UNESCOVPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog UNESCOVA UNESCOVO pridevnikIZGOVOR: [unéskou̯], ženski spol [unéskova], srednji spol [unéskovo]
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ínterkultúren -rna -o (ȋȗ) medkulturen
ínterkultúrni -a -o (ȋȗ) ~ projekt
ínterkultúrnost -i ž, pojm. (ȋȗ) medkulturnost
megalománsko nač. prisl. (ȃ) poud. ~ zasnovan projekt |pretirano, preveč velikopotezno|
múltimédijski -a -o (ȗẹ́) ‹večpredstavnosten›: ~ projekt; ~a enciklopedija
pòdprojékt -a m, pojm. (ȍẹ̑) projekt z več ~i
preglédno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) ~ predstaviti projekt
projékt -a m (ẹ̑) izdelati ~ šole načrt; grad. ~ stavbe; pojm., grad. sodelovati pri ~u |pri izdelovanju, uresničevanju|; publ. razpravljati o ~u resolucije o osnutku, predlogu
tríje tudi trijé trí -í glav. štev. -ém -í -éh -émi (ȋ; ẹ̑) ~ bratje; ~i lipe; ~i okna; ~i tisoč; ~i ure hoda; obvladati ~i svetovne jezike; igra v ~eh dejanjih; delati v ~eh izmenah; V ~eh letih bo projekt končan; zmagati s ~emi goli prednosti; °~ možgani troje možganov; °~i grablje troje grabelj; °~i vrata troje vrat; Počakaj ~i, štiri minute; jezikosl. ~i pike ‹...›
tríje tudi trijé tréh m mn., člov. (ȋ; ẹ̑) Od sedmih so ostali živi le ~; biti sam proti ~em; Za družbo so potrebni ~
trí tréh ž mn., člov. (ȋ) ~ so že rodile; nečlov. vstati ob ~eh zjutraj |ob 3. uri; ob 3h; ob 3.00|
trí tréh s mn. (ȋ) Eno tele so prodali, ~ so ostala pri hiši
zanesenjáško primer. prisl. (á) ~ si prizadevati za projekt
zastáviti1 -im dov. zastávljen -a; zastávljenje (á ȃ) koga/kaj z/s čim ~ cesto z ovirami; ~ vhod s svojim telesom; zastaviti kaj ~ novo brazdo pri oranju; ~ pomemben projekt |lotiti se ga|; zastaviti komu kaj ~ učencu vprašanje, uganko
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
múltimédijski -a -o
prid. ki je v zvezi s predstavljanjem kake vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka
načŕt -a
m1.
kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
2.
kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti 3.
grafični prikaz kakega objekta, področja![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
projékt -a
m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:
multidisciplinarni projekt
sòvlagátelj -a
m kdor je skupaj s kom vlagatelj česa![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
izbráti -bêrem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj določiti koga/kaj v/na/za koga/kaj
Za letni dopust so si /ponesrečeno/ izbrali najmanj ugoden čas.
2.
kdo/kaj ločiti kaj glede na kakovost
/Z velikim potrpljenjem/ je izbrala orehova jedrca.
izvolíti -vólim
tudi zvolíti zvólim
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj določiti, nameniti koga/kaj v/na/za koga/kaj
Izvolili so si ga za vodjo.
nasloníti na -slónim na
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj navezati koga/kaj na koga/kaj
Svoje pisanje je /preveč nazorno/ naslonil na knjigo svojega vzornika.
opírati na -am na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj navezovati koga/kaj na koga/kaj
Svoje pisanje je /preveč nazorno/ opiral na knjigo svojega vzornika.
Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
denár-jasamostalnik moškega spoladoločena enota kot plačilno sredstvo
- denar za kaj
- , denar v čem
projékt-asamostalnik moškega spolanačrt
- projekt česa/koga
- , projekt za kaj
- , projekt v/na čem, kje, kdaj, kako
- , projekt s čim/kom
- , projekt o čem
umetniško delo, prireditev
- projekt koga
- , projekt za kaj
- , projekt v/na čem, kje, kdaj, kako
- , projekt s čim/kom
- , projekt o čem/kom
vêlik-íka -opridevnikobsežen glede na količino in intenzivnost
- kdo/kaj biti velik kot kaj
- , kaj biti večje od česa
- , kaj biti velik/največji v/na čem, kje
- , kaj biti velik/večji za kaj/koliko
- , kaj biti največji med čim/kom, kje
- , kaj biti velik/največji pri čem/kom, kje
žív-a -opridevnikrazvijajoč, rastoč
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje, kdaj
- , kdo biti živ med kom, kje
- , kdo/kaj biti živ od/do česa, od/do kdaj
delujoč, tvoren, aktiven
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
- , kdo/kaj biti živ med kom/čim, kje, kdaj
- , kaj biti (bolj) živ od/do česa, od/do kdaj
resničen, dejanski
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
- , kaj biti živ med kom/čim, kje
živahen
- kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
- , kaj biti živ med čim, kje
- , kdo/kaj biti bolj živ od česa
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh,
bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh,
bíti [právi] ángel,
dóber kàkor ángel,
dóber kot ángel,
kot ángel váruh,
[lép] kot ángel,
módri ángel,
pádli ángel,
spáti kàkor ángel,
sprémljati kóga kot ángel váruh,
zaspáti kot ángel
artileríja Frazemi s sestavino artileríja:
têžka artileríja
dnò Frazemi s sestavino dnò:
bíti na dnù,
íti čému do dnà,
izbíti sódu dnò,
(kàkor) sód brez dnà,
metáti kàj v sód brez dnà,
natákati v sód brez dnà,
polníti sód(e) brez dnà,
poznáti kóga v dnò dúše,
príti čému do dnà,
v dnò dúše,
vídeti kóga v dnò dúše
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo,
belíti si glávo [s čím],
bíti [bòlj] počásne gláve,
bíti brez gláve in répa,
bíti brez répa in gláve,
bíti ob glávo,
brez gláve in répa,
brez répa in gláve,
čez glávo je kjé čésa,
čez glávo zrásti kómu,
délo je zráslo kómu čez glávo,
dobíti jíh po glávi,
dobíti króglo v glávo,
[êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu,
gláva [kóga] je kot sód,
gláve bódo letéle,
glávo za glávo,
iméti čésa čez glávo,
iméti čésa prek gláve,
iméti glávo in rèp,
iméti glávo kot čebèr,
iméti glávo kot sód,
iméti glávo na právem kôncu,
iméti glávo na právem méstu,
iméti glávo za kàj,
iméti kàj na glávi,
iméti kàj [vèč] solí v glávi,
iméti máslo na glávi,
iméti pólno glávo čésa,
iméti prázno glávo,
iméti rèp in glávo,
iméti slámo v glávi,
iméti sršéne v glávi,
in če se [vsì] na glávo postávijo,
íti z glávo skozi zíd,
izgubíti glávo,
kàj je ráslo kómu čez glávo,
kàj je zráslo kómu čez glávo,
kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo,
kàj (vsè) je postávljeno na glávo,
kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu,
kómu se je posvetílo v glávi,
kot kúra brez gláve,
krí je búhnila kómu v glávo,
krí je gnálo kómu v glávo,
krí je pognálo kómu v glávo,
krí je sílila kómu v glávo,
krí je šínila kómu v glávo,
krí je šlà kómu v glávo,
krí je udárila kómu v glávo,
króna ne bo pádla kómu z gláve,
krónana gláva,
mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo,
nakopáti kómu kàj na glávo,
nakopáti kómu [právega] vrága na glávo,
nakopáti si kàj na glávo,
ne belíti si gláve [s čím],
ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi,
ne iméti ne gláve ne répa,
ne iméti ne répa ne gláve,
ne razbíjati si gláve [s čím],
ne védeti, kjé se drží gláva kóga,
[nójevsko] skrívanje gláve v pések,
[nójevsko] skrívati glávo v pések,
[nójevsko] tiščánje gláve v pések,
[nójevsko] tiščáti glávo v pések,
nosíti glávo napródaj,
nosíti glávo v tórbi,
nosíti kàj na glávi,
obŕzdati vróče gláve,
od gláve do nôg,
od gláve do pêt,
od pêt do gláve,
odnêsti célo glávo,
ohladíti vróče gláve,
opráti kómu glávo,
pámetna gláva,
plačáti z glávo,
pognáti kómu króglo v glávo,
pognáti si króglo v glávo,
pomáhana gláva,
posípati si glávo s pepélom,
postáviti kàj na glávo,
postáviti se na glávo,
postáviti vsè na glávo,
potrésti si glávo s pepélom,
prázna gláva,
rásti kómu čez glávo,
razbíjati si glávo [s čím],
ríniti z glávo skozi zíd,
rínjenje z glávo skozi zíd,
sedéti kómu na glávi,
síliti z glávo skozi zíd,
skríti glávo v pések kot nój,
tiščáti glávo v pések kot nój,
vróča gláva,
vsè je na glávi,
z glávo skozi zíd,
zahtévati glávo kóga,
zméšati kómu glávo,
zrásti kómu čez glávo
káča Frazemi s sestavino káča:
dólg kot jára káča,
gojíti káčo na pŕsih,
gréti káčo na pŕsih,
iméti jêzik kot káča,
iméti káčo v žêpu,
káča [je] v žêpu,
kàkor [da] bi káča píčila kóga,
kàkor [da] je káča píčila kóga,
kàkor jára káča,
kot bi káča píčila kóga,
kot jára káča,
[kot] povést o jári káči [in stêklem pólžu],
píčiti kàkor káča,
redíti káčo na pŕsih,
síkati kàkor káča,
síkati kot káča,
síkniti kàkor káča,
s káčo v žêpu,
skrívati kàj kot káča nôge,
tajíti kàj kot káča nôge,
vléči se kàkor jára káča,
vléči se kot jára káča [in stekel polž],
zvíjati se kàkor kača,
zvíjati se kot káča,
zvíti se kot káča
kontinènt Frazemi s sestavino kontinènt:
čŕni kontinènt,
nôvi kontinènt,
stári kontinènt
lônec Frazemi s sestavino lônec:
dáti v èn lônec,
glédanje [kómu] v lônec,
glédati kómu v lônec,
kàkor ubít lônec,
kot póčen lônec,
lônec na hŕbtu nosíti,
metáti kàj v ísti lônec,
metáti [vsè] v èn lônec,
ne iméti čésa dáti v lônec,
ne iméti kàj dáti v lônec,
pristáviti svój lônec,
talílni lônec,
tláčiti kàj v ísti lônec
lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čákanje na zelêno lúč,
čakáti na zelêno lúč za kàj,
dáti zelêno lúč za kàj,
dobíti zelêno lúč za kàj,
dočakáti zelêno lúč za kàj,
glédati kàj v róžnati lúči,
iméti zelêno lúč za kàj,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
lúč na kôncu predôra,
lúč na kôncu tunéla,
pokázati se v právi lúči,
prižgáti zelêno lúč za kàj,
uglédati lúč svetá,
vídeti kàj v róžnati lúči,
vídeti lúč na kôncu predôra,
vídeti lúč na kôncu tunéla,
zaglédati lúč na kôncu tunéla,
zaglédati lúč svetá
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga],
bíti od múh,
bíti póln múh,
bíti tàm, kjer ni múh,
bíti [vsèh] múh póln,
cépati kot múhe,
délati iz múhe slóna,
dobíti kóga na múho,
iméti na múhi kóga/kàj,
íti na kóga/kàj kot múhe na méd,
jemáti kóga na múho,
kdó/kàj ni on múh,
kot múha v móčniku,
lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd,
módna múha,
múha enodnévnica,
napráviti iz múhe slóna,
naredíti iz múhe kônja,
naredíti iz múhe slóna,
ne bíti od múh,
pádati kot múhe,
pásti na kàj kot múha na méd,
pijàn kot múha,
podrépna múha,
príti kómu na múho,
síten kot [podrépna] múha,
tího, da bi slíšal múho letéti,
ubíti dvé múhi na èn máh,
umírati kot múhe,
vzéti kóga na múho,
znájti se na múhi [kóga]
pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka,
bíti na psù,
glédati se kot pès in máčka,
kot pès,
kot pès na kóst,
kot pès v cérkvi,
kot psà,
kot stékel pès,
láčen kot pès,
lagáti kot pès [têče],
lén kot pès,
nagnáti kóga kot psà,
pásti na psà,
pès poméri kómu hláče,
pretêpsti kóga kot psà,
príti na psà,
sestrádan kot pès,
správiti kóga/kàj na psà,
ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm,
ubíti kóga kot psà,
védeti, kám pès táco molí,
zébsti kot psà,
zvést kot pès,
živéti kot pès in máčka
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk,
bíti désna rôka kóga,
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
bíti igráčka v rôkah kóga/čésa,
bíti na désno róko,
bíti od rôk [kómu],
bíti pri rôki,
braníti se z rokámi in nogámi,
čiste rôke,
čístih rôk,
dáti kómu oróžje v rôke,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj,
délati kàj z lévo rôko,
désna rôka,
désna rôka ne vé, káj déla léva,
do komólcev krvávih rók,
držáti rôke krížem,
držáti rôke v žêpih,
držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
držáti vsè v svôjih rôkah,
dvígniti rôko náse,
iméti číste rôke,
iméti do komólcev krváve rôke,
iméti dvé lévi rôki,
iméti kóga/kàj pri rôki,
iméti krváve rôke,
iméti pólne rôke déla,
iméti prôste rôke [pri čém],
iméti sréčno rôko [pri čém],
iméti škárje in plátno v rôkah,
iméti umázane rôke,
iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
iméti vsè v svôjih rôkah,
iméti zvézane rôke,
iméti zvézane rôke in nôge,
íti na rôke kómu,
íti na róko kómu,
íti z lévo rôko v désni žèp,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izbíti kómu oróžje iz rôk,
iz drúge rôke,
iz pŕve rôke,
jemáti kàj z lévo rôko,
kjér bóg rôko vèn molí,
kot désna rôka,
krêpko pljúniti v rôke,
kupíti iz drúge rôke,
kupíti iz pŕve rôke,
léva rôka ne vé, kaj déla désna,
lotévati se čésa z lévo rôko,
lotíti se čésa z lévo rôko,
mázati si rôke [s čím],
méti si rôke,
na désno róko,
na lévo róko,
na lévo róko omožêna,
na róko se ženíti,
na róko sta se vzéla,
na róko živéti,
naredíti kàj z lévo rôko,
ne držáti rôk krížem,
ne iméti čístih rôk,
ne státi krížem rôk,
ne umazáti si rôk s krvjó,
odpráviti kóga z lévo rôko,
opráti si rôke [kot Pilát],
opráviti kàj z lévo rôko,
ostáti čístih rôk,
pásti v rôke pravíce,
pljúniti v rôke,
po pilátovsko si umíti rôke,
polítika môčne rôke,
položíti rôko náse,
ponúditi kómu rôko,
poročèn na lévo róko,
poročíti se na lévo róko,
postáti désna rôka kóga,
postáti igráča v rôkah kóga/čésa,
postáti igráčka v rôkah kóga/čésa,
poštêno pljúniti v rôke,
premágati kóga z lévo rôko,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pripeljáti kóga v rôke pravíce,
príti v rôke pravíce,
privêsti kóga v rôke pravíce,
prosíti za rôko kóga,
rôka pravíce,
rôka rôko umíva,
umázati si rôke [s čím],
umázati si rôke s krvjó,
umíti so rôke [kot Pilát],
upírati se z rokámi in nogámi,
vládanje z želézno rôko,
vládati z želézno rôko,
vodíti kóga/kàj z želézno rôko,
z lévo rôko,
z rokámi in nogámi,
z želézno rôko,
zaprosíti za rôko kóga,
zvéza na lévo rôko,
živéti iz rôk v ústa,
živéti na rôkah,
življênje iz rôk v ústa
sréča Frazemi s sestavino sréča:
iméti hudíčevo sréčo,
iméti sréčo v nesréči,
iméti svínjsko sréčo,
iméti vèč sréče kot pámeti,
iméti vrážjo sréčo,
koló sréče,
koló sréče se obŕne,
koló sréče se vrtí,
koló sréče se zasúka,
koló sréče se zavrtí,
obrníti koló sréče,
poskúsiti sréčo,
sijáti od sréče,
sréča je míla [kómu],
sréča se nasméhne kómu,
sréča v nesréči
stòlp Frazemi s sestavino stòlp:
babilónski stòlp,
bíti v slonokoščénem stôlpu,
sestopíti iz slonokoščénega stôlpa,
slonokoščéni stòlp,
umakníti se v slonokoščéni stòlp [čésa],
umík v slonokoščéni stòlp [čésa],
zapírati se v slonokoščéni stòlp [čésa],
zapréti se v slonokoščéni stòlp [čésa],
zapŕt v slonokoščéni stòlp [čésa],
zapŕtost v slonokoščéni stôlp,
zapustíti slonokoščéni stôlp,
živéti v slonokoščénem stôlpu [čésa],
življênje v slonokoščénem stôlpu
tíger Frazemi s sestavino tíger:
brezzóbi tíger,
papírnati tíger
vôjna Frazemi s sestavino vôjna:
papírnata vôjna
življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja,
bòj na življênje in smŕt,
bojeváti se na življênje in smŕt,
boríti se na življênje in smŕt,
dragó prodáti svôje življênje,
ígra z življênjem,
igránje z življênjem,
igráti na življênje in smŕt,
igráti se z življênjem,
igráti se z življênji,
kóckanje z življênjem,
kóckati z življênjem,
kóckati z življênji,
na prágu življênja,
na življênje in smŕt,
níhati med življênjem in smŕtjo,
plačáti kàj z življênjem,
poslávljati se od življênja,
poslovíti se od življênja,
postáviti življênje na kócko,
postávljati življênje na kócko,
prebíjati se skozi življênje,
spopádati se na življênje in smŕt,
užívati življênje z velíko žlíco,
v cvétu življênja,
viséti med življênjem in smŕtjo,
vzéti kómu življênje,
vzéti si življênje,
življênje iz dnéva v dán,
življênje iz kóvčka,
življênje iz rôk v ústa,
življênje kóga je na nítki,
življênje kóga visí na lásu,
življênje kóga visí na nítki,
življênje na korúzi,
življênje na lúni,
življênje na túj račún,
življênje na velíki nôgi,
življênje ob krúhu in vôdi,
življênje od dánes do jútri,
življênje v sénci smŕti,
življênje v slonokoščénem stôlpu,
življênje za rešêtkami
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
projẹ́kcija -e ž
projẹ̑kt -a m
projektānt – glej projẹ̑kt
projektȋl -a m
projektȋrati – glej projẹ̑kt
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
projēkt, m. namera, osnova, das Project.
Terminološki slovar betonskih konstrukcij
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
PIBK -- m
projéktna dokumentácija -e -e ž
zasnôva konstrúkcije -e -- ž
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pogódba o izdelávi projékta -e -- -- -- ž
pogódba o projektíranju in grádnji -e -- -- -- -- ž
pogódba o projektíranju in nadzôru -e -- -- -- -- ž
pogódba za projékte na kljúč -e -- -- -- -- ž
projektánt -a m
projéktna dokumentácija -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
arhitektúra -e ž
arhitektúrni načŕt -ega -a m
arhitektúrni projékt -ega -a m
arhitektúrno načrtovánje -ega -a s
grádbeno dovoljênje -ega -a s
grádnja -e ž
kultúrnovárstveno soglásje -ega -a s
PGD PGD-ja m
PÍD PID-a m
projéktna dokumentácija -e -e ž
projékt za izvédbo -a -- -- m
PZI PZI-ja m
téhnična dokumentácija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
medmréžni umétniški projékt -ega -ega -a m
splétno gledalíšče -ega -a s
Planinski terminološki slovar
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Bolgarska zemljepisna imena na -e: »Ruse« in »Pomorie«Zanima me, kako bi se sklanjala bolgarska zemljepisna imena na -e, npr. Ruse, Pomorije. Se lahko zgledujemo po drugih slovanskih krajevnih imenih, kot so Cetinje, Jajce, Skopje, pri katerih se uporablja vzorec brez podaljševanja osnove (na Cetinju, v Skopju)? Zaradi podobnosti s slovenskimi Rušami nam pride na misel tudi ta vzorec (v Rušah, v Kladjah), medtem ko npr. na portalu Eur-lex najdemo tudi primer s podaljševanjem osnove: v Ruseju.
Glagolnik »vodenje« in izražanje časaVključen sem v diskusijo, povezano z določbo nekega pravilnika, kjer je pri določanju nekega kriterija piše, citiram: vodenje mednarodnega projekta. Po eni od razlag je jasno, da je zahteva v sedanjiku, kar pomeni, da mora kandidat v času oddaje vloge izpolnjevat ta kriterij. Sam zagovarjam stališče, da zapis ni časovno determiniran, ampak je v tem smislu bolj nedoločne narave. Pri tem izhajam tudi iz same definicije pojma menedžment, ki je planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje dela v organizaciji (Možina in drugi, 2002). To definicijo vam navajam zgolj kot primer in osnovo mojega razmišljanja.
Imam torej problem, kjer vas kot jezikoslovce prosim, da mi ga pomagate rešiti (razjasniti). Osnovno vprašanje je, ali obstoječa beseda vodenje resnično tako jasno določa zgolj sedanje stanje?
Jezikovne izbire: »izmenjalnica« ali »izmenjevalnica«Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?
Kako jezikoslovci zapisujejo frazeme?
Na internetu sem prebirala razna besedila o frazemih in zasledila različno zapisovanje le-teh. Ponekod so se na začetku pojavljala določila kdo/kaj (npr. kdo stati ob strani komu), ponekod pa ne (npr. mlatiti prazno slamo).
Ali obstaja kakšno pravilo za zapisovanje omenjenih določil na začetku frazema?
Kako pisati »bralna značka«: z veliko ali malo začetnico?Kdaj pišemo bralna značka z malo začetnico in kdaj z veliko?
Kako zapisati zvezo »pohorske planje«: z malo ali veliko začetnico?
Na naši ustanovi izvajamo projekt ALPA, kjer so eno od območij tudi Pohorske planje. Tu se precej lovimo, ker ne vemo, kako je z velikimi začetnicami teh dveh besed: Pohorske planje ali pohorske Planje ali Pohorske Planje ali morda celo pohorske planje.
Gre za območje Pohorja, kjer so planje (travniki) in ne gre za krajevno ime, pač pa za planje s Pohorja.
Knjižni izraz za »PPT predstavitev«Zanima me knjižni izraz za ppt-predstavitev.
Ločila pri poimenovanju srečanja na vrhovni ravni: »vrh EU – ZDA«, »proces Brdo – Brioni«Zanima me, katero ločilo uporabiti pri poimenovanju srečanja državnikov. V Delu sem zasledil zapis:
Vrh skupine G7 je bil uvod v naporno evropsko turnejo ameriškega predsednika Joeja Bidna. Prihodnji teden ga čakata še vrha EU-ZDA in Nato-ZDA ter srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ali je ustrezen?
Mala in velika začetnica pri stvarnih imenih
Pišem raziskovalno nalogo in me zanima kako pišem krajevna skupnost in mestna četrt. Primer: Živim v mestni četrti Hudinja ali Mestni četrti Hudinja.
Primer: Na območju krajevne skupnosti Lahovna ali Krajevne skupnosti Lahovna
Narodna »herojinja« ali »herojka«
Ali nam lahko strokovno pomagate razvozlati dvom?
Kako je pravilno napisati: narodna heroina Rezka Dragar ali narodna herojinja Rezka Dragar?
(Ne)dopustnost zgradbe »delati na projektu«
Ali se pravilno uporablja povezava pri projektu ali se dopušča tudi na projektu?
Primer Sklep za delo pri/na projektu.
Kot se spominjam iz časov našega šolanja pred leti, se pravilno uporablja izraz pri projektu, v zadnjem času pa se po angleškem vzoru vse večkrat pojavlja zveza na projektu. Prosim za vaša priporočila.
Osebek ali povedkovo določilo?Imam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt.
Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik.
Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.
Pomeni pridevnika »pokroviteljski« in sopomenka »patronističen«Po pohajkovanju v Franu sem zasledil, da je pod besedo pokriviteljski naveden le ta, ki se nanaša na pokrovitelja, torej zaščitniški oz. tak, ki gmotno podpira nekoga/nekaj - projekt. Pod kvalifikatorjem ekspresivno je prav tako navedena ta beseda le v primerih, ni pa razlozeno, kdaj se uporablja. Sprašujemo se torej, kaj na tem mestu pomeni, torej kot prislov in v ekspresivni rabi.
Osebno se mi zdi, da to lahko povezujemo z neko mero arogance in občutka večvrednosti, ko nekako rahlo slabšalno obravnavamo drugega.
Kakšno poljudno "definicijo" pa predlagate vi?
Kako bi lahko to v slovarju popravili ne glede na to, da je že zakljucena izdaja?
Bi lahko predlagal sopomenko patronističen. Ne, besede na Franu še ni, a kaj o tem menite vi?
Ter nenazadnje, kako nastane geselski članek? O tem vem bore malo, le nekaj o leksikografih.
Pravopisci o Panamskih dokumentih ...
Zadnje dni zelo odmeva mednarodni projekt preiskovalnih novinarjev Panama Papers.
Kako to poimenovanje pravilno slovenimo: je to stvarno ime za neumetnostno besedilo in se ga zapisuje z veliko začetnico (torej Panamski dokumenti) ali pa gre zgolj za vrstno poimenovanje in bi bila primernejša mala začetnica (panamski dokumenti)?
Predlogi s samostalnikom »projekt«(Ne)dopustnost zgradbe »delati na projektu« ste že pojasnili v prispevku
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/747/ne-dopustnost-zgradbe-delati-na-projektu
Kakšna pa je ustrezna raba predloga, ko ne gre za zvezo »delati pri«, na primer v primerih:
v/pri/na tem projektu smo razvili ...
v/pri/na projektu se ukvarjamo z ...
v/pri/na projektu pridobljeni podatki so ...
v/na projekt vključene ustanove soglašajo z ...
In še, kako je z ustreznostjo zveze »v okviru projekta«, na katero tudi pogosto naletimo?
Prevod angleškega »pitch«V poslovnem svetu pa tudi v vsakdanjem življenju se vse bolj uporablja izraz pitch, ki bi ga sicer lahko prevedli kot kratka predstavitev (poslovne) ideje. Vendar ta besedna zveza ne pove, da je to zelo kratka, največ minuto dolga predstavitev, s katero moraš navdušiti sogovornike. Kako bi z eno besedo poslovenili pitch?
Sklanjanje imena nekdanjega podjetja »Ljubljana Transport«Pozdravljeni, zanima me, kako se sklanja ime nekdanjega podjetja Ljubljana Transport. Obe sestavini ali samo ena? Torej v Ljubljani Transportu ali v Ljubljana Transportu? Vem, da je na to temo že nekaj napisanega, vendar se kljub temu ne znam odločiti, kateri odgovor je pravi.
Stvarna lastna imena in mala začetnica; »občina« in »sklad«
Zanima me, ali lahko v naslednjih primerih pišem imeni Občina in Sklad z veliko. Lahko pišem besedo občina z veliko, kadar gre za »poslovnega partnerja«? Tudi pri imenih društev sem v dilemi, kdaj pisati z veliko in kdaj z malo.
PRIMER: Pred nedavnim je Turistično društvo Frankolovo »zagrizlo« v projekt postavitve Tončkove učne poti, istočasno so skupaj z drugimi tremi partnerji v projektu, to je s Prosvetnim društvom Anton Bezenšek, Občino Vojnik in Skladom za razvoj podeželja, uresničili idejo o izdelavi in postavitvi kipa.
Ustreznost imena »EMA FREŠ«V Razvedrilnem programu TV Slovenija sredi septembra začnemo s projektom EMA FREŠ, ki je sestavni del razpisa, oziroma projekta Slovenski izbor za pesem Evrovizije 2020.
Akcija EMA FREŠ je namenjena mladim neuveljavljenim glasbenikom, starim od 16 do 26 let, ki še niso izdali vsaj treh javnih skladb, zanjo pa smo se odločili po velikem uspehu, ki ga je imela med mladimi letošnja zmagovalna skladba EME, Sebi, Zale in Gašperja. Akcija Ema Freš bo potekala zgolj na spletu.
Pri poimenovanju tega dela projekta EMA 2020 smo med mladimi iskali ustrezen izraz, ki v njihovem slengu najbolj natančno, a dovolj široko opisuje svež glasbeni pristop, novost, inovativnost in obenem pojasnjuje tudi kakšne nastopajoče si želimo, mlade, sveže, neuveljavljene. V manjši fokus skupini tako imenovanih vplivnežev, oziroma influenserjev, ki bodo v spletnih oddajah vodili ta del izbora, se je enotno pojavilo ime freš, med mladimi razširjena pisna oblika angleške besede fresh, kot najprimernejši skupni opis zgoraj navedenih zahtev. Še posebej so poudarili, da mora biti beseda zapisana s š na koncu in ne v angleški obliki.
Njihov predlog smo v Razvedrilnem programu TV Slovenija sprejeli, saj ta projekt naslavlja zgolj mlade na spletu, opis freš pa najbolje med mladimi ponazarja, kakšno glasbo in nastopajoče želimo dobiti.
V tem sicer malce zapoznelem dopisu vas prosimo za mnenje o jezikovni ustreznosti besede, freš, v jezikovnem kontekstu naslavljanja mladih v okviru tega projekta.
Uveljavljena predložna zveza »na skupini«Ali lahko uporabljamo predložno zvezo na (bralni) skupini, npr. na bralni skupini smo se pogovarjali o tem in tem, grem na bralno skupino ... in ne v bralni skupini.
Velik črtast zvezek ali veliki črtasti/črtani zvezek?Začetek novega šolskega leta je že za nami in na seznamih šolskih potrebščin za posamezne predmete sem zasledila več različnih rab besedne zveze velik črtast zvezek ali veliki črtasti/črtani zvezek. Ker so tudi učitelji v dilemi, ali uporabiti določno ali nedoločno obliko, raje uporabijo kar zvezo A4 format zvezek s črtami. So črte lastnost zvezka ali gre za vrsto zvezka? Zapisi za mali karirasti zvezek so bili vsi enotni. Kaj svetujete?
Začetnica pri stvarnih lastnih imenih z desnim (imenovalnim) prilastkomVljudno vas prosim za mnenje glede velike/male začetnice pri stvarnih lastnih imenih, pri katerih je prva sestavina jedro, ki označuje vrsto (npr. Hotel/Društvo/Program/Radio/Zavod), druga sestavina pa desni (imenovalni) prilastek, ki sam po sebi ni (uradno) lastno ime, npr.:
Hotel P/popotnik
Radio O/ognjišče
Zavod R/radio Š/študent
Društvo M/metuljčica
Društvo R/rdeči noski
Program D/digitalna Evropa
V pravopisnem pravilu 854 – ki sicer govori o ujemanju delov lastnih imen, ne o začetnicah – je pri zgledu Hotel Turist [1] zapisano: "Hotel Turist [ … ] to poimenovanje izvajamo iz zveze "hotel z imenom Turist"."
Ali bi morali potem analogno zapisati Program Digitalna Evropa, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze program z imenom Digitalna Evropa, Društvo Rdeči noski", ker ga izvajamo iz zveze "društvo z imenom Rdeči noski itd.
Ali pa bi morali zapisati Program digitalna Evropa, ker je to program z imenom Program digitalna Evropa, Hotel popotnik, ker je to hotel z imenom Hotel popotnik, in Društvo rdeči noski, ker je to "društvo z imenom Društvo rdeči noski"?
[1] Hotel Turist je sicer v pravopisu mogoče najti na vsaj še dveh mestih (v pravilu 104 in v Slovarčku jezikoslovnih izrazov), vendar je hotel obakrat zapisan z malo začetnico. Moje vprašanje zadeva primere, ko bi prvo sestavino nujno pisali z veliko začetnico, ker je del uradnega imena.
Zapis začetnice: »Evropska prestolnica kulture« in »evropska prestolnica kulture«Prosim, napišite, ali se evropska prestolnica leta piše z veliko ali malo začetnico. V časopisih se uporabljate obe.
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ark kmetija, ark središče
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?
Butična pivovarna, butično pivo
Zanimata me slovenska ustreznika za angleška termina craft brewery in craft beer . Prvi označuje navadno majhno pivovarno, ki je neodvisna od multinacionalk in vari pivo po tradicionalnih ali inovativnih postopkih, pri čemer je poseben poudarek na kakovosti. Drugi pa označuje pivo, ki je proizvedeno v takšni pivovarni. Za termin craft beer sem v slovenščini zasledila ustreznike craft pivo oz. kraft pivo , torej domnevam, da bi za termin craft brewery lahko uporabili ustreznik craft pivovarna oz. kraft pivovarna . Za tovrstne pivovarne se včasih uporablja tudi izraz kraft varilnica , a menim, da to nista popolna sinonima, saj varilnica predstavlja le del pivovarne . Bi morda z ustreznikom artizanalno pivo (iz italijanščine artigianale ) za craft beer šli predaleč? Kaj svetujete?
Evropska prostovoljska služba
Prosimo vas za mnenje o ustreznosti slovenskega poimenovanja projekta Evropske unije, ki se v angleščini imenuje European Voluntary Service (EVS). Gre za projekt posredovanja dela prostovoljcem, ki se v Sloveniji v okviru različnih organizacij izvaja že 20 let. V rabi prevladuje poimenovanje Evropska prostovoljna služba . Menimo, da bi ime morali spremeniti v Evropsko prostovoljsko službo , saj se ta ukvarja s prostovoljskim delom. Imamo tudi Zakon o prostovoljstvu, v katerem ni niti enkrat uporabljen pridevnik prostovoljen , ampak v vseh besednih zvezah samo prostovoljski .
Ljubiteljsko opazovanje
Iščem slovenski ustreznik za angleški termin citizen observatory , ki se v zadnjem času široko uporablja v kontekstu projektov ljubiteljske znanosti, v katerih se zajemajo podatki s sodelovanjem širše javnosti. Gre za to, da posamezniki, ki načeloma niso poklicni raziskovalci, s pomočjo različnih naprav (npr. z mobilnimi telefoni) pomagajo raziskovalcem v projektih, zlasti z zbiranjem podatkov, npr. v astronomiji in na področju varstva okolja.
Podatkovni predal
Zanima me, kateri slovenski termin bi lahko ustrezal češkemu terminu datová schránka . Termin označuje elektronsko storitev, ki se uporablja za elektronsko dostavo uradnih dokumentov poslovnim in fizičnim subjektom na Češkem. Ali bi temu terminu lahko ustrezal podatkovni nabiralnik ali elektronski nabiralnik upravnih dokumentov ?
Prostovoljstvo
Prosim vas za pomoč pri razumevanju termina prostovoljno-socialno delo . Na naši srednji šoli namreč ta termin uporabljamo že ves čas kot poimenovanje za delo, ki ga dijaki opravijo v zdravstvenih, socialnih in drugih ustanovah, in sicer v svojem prostem času. Delo vodijo mentorji in koordinatorji, dijaki pa o tem vodijo ustrezno dokumentacijo. O svojem delu smo napisali tudi članek Prostovoljno socialno delo v Glasilu Mestne občine Ljubljana , 24/5, 2019, str. 48. V zvezi s člankom smo prejeli dopis Fakultete za socialno delo, v katerem nas opozarjajo na neustrezno rabo poimenovanja prostovoljno socialno delo , kar utemeljujejo s tem, da je socialno delo termin, ki označuje akademsko disciplino in tudi poklic, ki ga lahko opravljajo le osebe, ki so zaključile študij na Fakulteti za socialno delo UL. V naši zavesti je, da je prostovoljno-socialno delo termin in v tem smislu ga v šolstvu že desetletja uporabljamo in očitno se je prijel tudi v šolski praksi.
Raziglanje
Prosil bi vas za nasvet, kateri slovenski termin je najustreznejši za oznako tehnološkega postopka, pri katerem se z obdelovanca odstrani igla, ki nastane kot ostanek materiala na mestu obdelave, npr. struženja, rezkanja, vrtanja, brušenja. V strokovnih besedilih se za opisani postopek pojavljajo različni termini, npr. raziglanje , raziglevanje , raziglavanje , razigljevanje , raziglati , razigliti . Za potrebe urejanja tehnične dokumentacije bi potrebovali enoznačen termin. Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Skupnostno podjetništvo
Angleški termin community-based enterprise (uporablja se tudi kratica CBE ) označuje podjetništvo, katerega osnovni namen je prizadevanje za dobro skupnosti in ne ustvarjanje dobička. Zanima me, na koga se lahko obrnem pri iskanju oz. oblikovanju slovenskega termina za ta pojem, saj si ga verjetno sama ne morem kar izmisliti.
Vseživljenjska karierna orientacija
Prosim za presojo termina vseživljenjska karierna orientacija , ki ga zadnja leta uporabljajo Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Center za poklicno izobraževanje RS in drugi, ki so z njimi povezani. Angleški termin za ta pojem, ki označuje več dejavnosti, ki posamezniku olajšajo odločitve glede izobraževanja ali izbire poklica, je career guidance . Zlasti sestavina orientacija v slovenskem ustrezniku ni primerna ne vsebinsko ne jezikovno. Deluje namreč neosebno in direktivno (v smislu dajanja smeri). Tako npr. Slovar tujk (2002) orientacijo razloži kot 'ugotavljanje lege, položaja glede na kako točko ali smer', v Slovenskem pravopisu 2001 pa sta ob orientaciji navedena nevtralna izraza usmerjenost in naravnanost . Predlagam, da se kariera nadomesti z zvezo poklicna pot , karierna orientacija pa z zvezama razvoj poklicne poti ali vodenje poklicne poti . Izraza sta slovenska, razumljiva, izražata oseben odnos med svetovalcem in svetovancem in hkrati pozitivno naravnanost k razvoju človekove osebne ali poklicne poti (kariere).
Število zadetkov: 207