eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017
, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
klobúk
klobúka
samostalnik moškega spola
[
klobúk
]
1.
pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
1.1.
kar spominja na tako pokrivalo
2.
zgornji, širši del gobe na vrhu beta
2.1.
ta del gobe kot hrana, jed
3.
zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
4.
iz agronomije
rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE:
kavbojski klobuk
,
mehiški klobuk
,
morski klobuk
,
zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA:
dati klobuk dol
pred kom
,
dobiti kardinalski klobuk
,
klobuk dol
(pred kom, pred čim)
,
potegniti
koga, kaj
iz klobuka
,
potegniti zajca iz klobuka
,
s klobukom v roki
,
zatakniti si
kaj
za klobuk
ETIMOLOGIJA:
=
stcslov.
klobukъ
,
hrv.
,
srb.
klòbūk
,
rus.
klobúk
,
češ.
klobouk
<
slovan.
*
klobukъ
, prevzeto iz tur.
*
kalbuk
, sorodno s krimsko tatar.
kalpak
‛kapa’
-
več ...
1.
ki je v zvezi s kardinali
2.
skrajni, končni del česa
2.2.
spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
2.
skrajni, končni del česa
2.2.
spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
.
debelejše blago iz stisnjenih, sprijetih vlaken, zlasti volne ali fine živalske dlake
1.
nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
1.
pokrivalo brez krajcev, navadno mehko
1.
pokrivalo iz blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju
1.
nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom
.
peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk
1.
ki je v zvezi z gobami
1.1.
ki je del gobe
Število zadetkov: 1