Tiskanje

alkálno-silikátna reákcija -e -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alveolizácija -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bankrótstvo -a s (ọ̑)
gospodarsko propadanje: ločitev politike od ekonomike vodi v bankrotstvo; pren., ekspr. bankrotstvo buržoazije pri urejanju nacionalnega vprašanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Bellevue

Predlog

Bellevueja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

stavba v Ljubljani

IZGOVOR: [belví], rodilnik [belvíja]

BESEDOTVORJE: bellevuejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bíodegradácija -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bíooksidácija -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo]

1.

ki je v zvezi z bori1 1.

1.1.

bora1 1.

STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: ↑bor

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bôsti bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó)
1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše
// brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode
2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla
3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje
● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice

bôsti se

napadati se z rogovi:

vola se bodeta

pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj

●

ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil;

prim. bodeč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bôsti bôdem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.

2.

kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

celôtni bilirubín -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

deagrarizácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

deforestácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

degeneríranost -i ž (ȋ)
lastnost degeneriranega, izrojenost: degeneriranost rastline / posledica bede je bila degeneriranost in moralno propadanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dekadénca dekadénce samostalnik ženskega spola [dekadénca]

1.

zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem

1.1.

2.

iz literarne vede umetnostna smer s konca 19. stoletja, za katero so značilni senzualizem, subjektivizem, esteticizem

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dekadenz iz frc. décadence ‛propadanje, nazadovanje’, prvotno ‛gospodarsko nazadovanje’, prevzeto iz srlat. decadentia ‛padanje, nazadovanje’ iz lat. cadere ‛pasti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dekadénca -e ž (ẹ̑)
1. propad, propadanje, nazadovanje: nemoralnost in dekadenca; intelektualna dekadenca; dekadenca družbe, režima
2. lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem: francoska dekadenca; pesnik, predstavnik dekadence

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dekadénca -e ž, pojm. (ẹ̑) |umetnostna smer|; ~ družbe |propadanje, nazadovanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dekadẹ̑nca -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dežníkar dežníkarja samostalnik moškega spola [dežníkar] in [dəžníkar]

kdor se ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem dežnikov

ETIMOLOGIJA: ↑dežnik

distrofíja -e ž (ȋ)
med. obolenje, za katero je značilna neurejena presnova celice: distrofija jetrnih, ledvičnih celic / mišična distrofija za katero je značilno postopno propadanje mišičnih celic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dolijemljenje -a (dolijemlene) samostalnik srednjega spola

izgubljanje pozitivno vrednotenih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: (moralno) propadanje

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ébola ébole samostalnik ženskega spola [ébola]

1.

iz medicine nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča hude notranje in zunanje krvavitve, razširjena zlasti v Afriki

1.1.

iz medicine

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Ebola) iz angl. Ebola po reki Ebola v Zairu (danes Demokratična republika Kongo), kjer se je leta 1976 pojavil prvi opisani primer bolezni

ekspropriácija -e ž (á)
uraden odvzem lastninske pravice v korist družbe; razlastitev, razlaščanje: ekspropriacija za gradnjo ceste / ekspropriacija kapitala; proces ekspropriacije kmečkih zemljišč v Angliji / oddelek za ekspropriacijo, komasacijo in arondacijo zemljišč
// odvzem ali zgubljanje lastništva, položaja, določenih pravic enega družbenega sloja v korist drugega: ekspropriacija in propadanje malih proizvajalcev; revolucionarna ekspropriacija vladajočega razreda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

fizikálno preperévanje -ega -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

hidrolíza -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

impêrij -a m (é)
zlasti v 19. stoletju velika, monarhično urejena država, navadno s kolonialno posestjo: gospodarsko propadanje imperija / britanski imperij
// v starem veku velika država sploh: perzijski, rimski imperij
♦ zgod. imperij pri starih Rimljanih najvišja vojaška in civilna oblast

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

izrojênost -i ž (é)
lastnost izrojenega: telesna izrojenost / tako življenje pelje v izrojenost in moralno propadanje / pisatelj razgalja različne izrojenosti v družbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

jerménarstvo -a s (ẹ̑)
jermenarska obrt: propadanje jermenarstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kémično preperévanje -ega -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

korúzni korúzna korúzno pridevnik [korúzni]

1.

ki je v zvezi s koruzo 1.

ki je iz koruze 1.1. ali vsebuje koruzo 1.1.

STALNE ZVEZE: koruzna bulava snet, koruzna vešča, koruzni hrošč
ETIMOLOGIJA: ↑koruza

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

krávjek krávjeka; in krávjak samostalnik moškega spola [kráu̯jek]

kravji iztrebek

ETIMOLOGIJA: ↑kravjak

litotróf -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

nadaljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. navadno z glagolskim samostalnikom delati, da traja kaj dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: delo je nadaljeval na drugem področju; pot, potovanje so nadaljevali drugi dan; zaradi okvare na avtomobilu so nadaljevali vožnjo z vlakom / začel je dobro, vendar je slabo nadaljeval in igro izgubil / po njegovi smrti je obrt nadaljeval sin; ne ve se, ali bo avtor roman še nadaljeval; danes bodo nadaljevali temo prejšnjega predavanja / publ.: nadaljevati z napori za ureditev razmer; uspešno, vztrajno nadaljevati z raziskovanjem / elipt. po premolku je nadaljeval: Jutri bodo odšli
● če boš tako nadaljeval, boš kmalu obubožal delal, živel, zapravljal
// delati, da traja kaj dalje kljub težavam, nasprotovanju: boj, delo so le nadaljevali; napad so nadaljevali in celo stopnjevali / nadaljevati polet kljub okvari; čeprav so ljudje jezno mrmrali, je nadaljeval pripovedovanje / publ. kljub težavam je nadaljeval s poskusi / nadaljevati s starimi metodami
// delati, da traja kaj dalje na drugačni, novi stopnji: po maturi se je odločil, da bo nadaljeval šolanje; nadaljevati študij na filozofski fakulteti / ta smer nadaljuje romantiko; nadaljevati tradicijo velikih stilistov
2. nav. ekspr., v zvezi s s, z izraža, da kaj sledi čemu: začeli so s šalami, nadaljevali s prepirom in končali s pretepom

nadaljeváti se

1.

biti, obstajati dalje

a)

glede na čas:

sezona se nadaljuje

lepo vreme se nadaljuje

/ normalizacija, propadanje se nadaljuje

●

ekspr. starši se nadaljujejo v otrocih otroci imajo lastnosti svojih staršev

b)

glede na prostor:

močvirje se nadaljuje proti severu

/ hiša se nadaljuje v prizidek

2.

biti objavljan v časopisu, reviji po delih od določene številke dalje:

podlistek, roman se nadaljuje

/ nadaljevati se v več številkah (časopisa, revije)

/ članek se nadaljuje na zadnji strani

/ kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta se bo nadaljevalo

nadaljeváje

star.:

nadaljevaje svojo pot, je užival razgled

pogledal jo je, prijazno nadaljevaje: Da, našli smo primeren kraj

nadaljujóč

-a -e:

nadaljujoč pogovor, so vstopili v dvorano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

nadaljeváti se -újem se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj biti, obstajati dalje
Sezona se nadaljuje.

2.

kaj biti, obstajati v/na/pri čem / kje / kdaj dalje
Roman se nadaljuje v reviji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

napihovánje -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

plémič -a m (ẹ̑)
pripadnik plemstva: propadanje nižjih plemičev; plemiči in meščani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

preperévanje -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

propádanje -a s (ā)
glagolnik od propadati: propadanje hiš, njiv / propadanje nekaterih živalskih vrst / propadanje kmetij / propadanje rimskega cesarstva / moralno propadanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

propádanje -a s

1.

izgubljanje nujno potrebnih lastnosti za obstajanje

SINONIMI:

ekspr. dekadenca, ekspr. umiranje

2.

izgubljanje nujno potrebnih lastnosti za opravljanje svoje dejavnosti

SINONIMI:

ekspr. izumiranje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

propádati -am nedov. -ajóč, -áje; propádanje (á ȃ; ȃ) Hiša ~a; poud. ~ po operaciji |hirati, slabeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

résica résice samostalnik ženskega spola [résica]

1.

navadno v množini nit, trak kot okras na robovih oblačila, obuvala, tekstilnega izdelka; SINONIMI: resa

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

resa

2.

navadno v množini, iz medicine krajši, podolgovat izrastek sluznice

ETIMOLOGIJA: ↑resa

skŕb Frazemi s sestavino skŕb:
devêta skŕb, pŕva skŕb, zádnja skŕb

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

slámnikarstvo -a s (ȃ)
slamnikarska obrt: propadanje slamnikarstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

solínarstvo -a s (ȋ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem soli na solinah: propadanje solinarstva v Istri; solinarstvo in ribištvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ugotovíti -ím dovršni glagol, glagol mišljenja

1.

kdo/kaj mišljenjsko urediti, doseči koga/kaj
Krivdo so /komisijsko/ ugotovili.

2.

iz prava kdo/kaj preveriti kaj
Ugotovili so datum vročitve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024