apoteóza -e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni;
pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja;
Duma je pesniška apoteoza domače zemlje // pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Martínov1 -a -o prid. (í) etn., v zvezah: Martinova gos gos, ki se pripravi za proslavljanje vinske letine na Martinovo nedeljo;
Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prikríti -kríjem dov., prikrìl in prikríl (í ȋ) narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikriti komu resnico, dejansko stanje;
prikrili so mu, kdo je njegov oče;
priprave za proslavljanje so pred njim skrbno prikrili
♦ jur. prikriti kaznivo dejanje // narediti, da kdo česa ne more opaziti: prikriti nemir, veselje, žalost; skušala je prikriti svojo zadrego / niti brezhibna obleka ni prikrila njegove suhosti // narediti koga manj opaznega, manj vidnega: prikrili so ga s svojimi telesi; prikril se je v travi, za drevesom / avtor se je prikril za psevdonim skrilprikrít -a -o - 1. deležnik od prikriti: prikrit namen; stal je prikrit za drevesom; prikrita ironija
// ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: prikrita kriza; prikrite lastnosti
♦ biol. prikrito življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno; fiz. prikrita toplota latentna toplota; med. prikrita infekcija; prikrita krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo - 2. knjiž. neiskren, neodkrit: prikrit značaj; že kot otrok je bil prikrit; prisl.: prikrito delovati proti komu; večkrat ga je prikrito pogledala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
proslávljanje -a s (á) glagolnik od proslavljati: proslavljanje jubilejev;
proslavljanje prvega maja / pesnikovo proslavljanje domovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
trájati -am nedov. (ȃ) - 1. s prislovnim določilom biti, obstajati v času, ki ga izraža določilo: pogajanja so trajala ves mesec; proslavljanje je trajalo tri dni; predstava ne traja dolgo; koliko časa je trajalo premirje / pouk se začne ob osmih in traja do enih; njuno prijateljstvo je trajalo do pozne starosti
- 2. biti, dogajati se, potekati brez prekinitve, nehanja: nobena stvar ne traja večno / bolezen kar traja; suša traja dalje / čim dalj je trajal boj, tem hujši je bil; pogovori še trajajo / ekspr. taka zamera traja dolgo traja
● redko ti čevlji trajajo se ohranjajo; so trpežni; redko ta pričeska dolgo traja je obstojna
♦ lingv. dejanje traja ali se ponavlja
trajajóč -a -e: več let trajajoča okupacija; le trenutek trajajoče razburjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.