administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E ← agl. administrator ← lat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
informacíjskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na nove informacijske tehnologije, informacijske sisteme: informacijska infrastruktura; informacijske rešitve; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto E (↑)informácijainformacíjska ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́) rač.
omrežje za hiter prenos podatkov: graditi informacijsko avtocesto; optična informacijska avtocesta; Internet je glavna informacijska avtocesta naše dobe
informacíjska drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času: razvoj informacijske družbe; prehod v informacijsko družbo; direktorat za informacijsko družbo; Telekomunikacije so infrastruktura, ki kot javno dobro v dobi informacijske družbe močno vpliva na ekonomske in konkurenčne parametre gospodarstva
informacíjska revolúcija -e -e ž (ȋ, ú)
velika sprememba zaradi intenzivnega razvoja informacijske tehnologije v drugi polovici dvajsetega stoletja: Posledice razvoja tehnike ter industrijske in informacijske revolucije se najbolj kažejo v načinu in trajanju dela ter predvsem količini prostega časa
informacíjska vôjna -e -e ž (ȋ, ó)
razširjanje informacij prek medijev z namenom, da se zmanjša ugled nasprotnika v javnosti: Začela se je huda informacijska vojna, ki so jo vodili oligarhi prek ust in rok svojih novinarjev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prôstiSSKJ -a -o prid. (ó) ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; Izraz prosto programje pomeni, da lahko program presnemavate, ga delite s prijatelji in ga spreminjate E = stcslov. prostъ 'preprost, enostaven, kmečki', hrv., srb. prȍst, rus. prostój 'preprost, enostaven', češ. prostý < pslov. *prostъ 'prost, svoboden, nesestavljen' < ide. *prosth2o- iz (↑)pro... + (↑)státi1 prôsti dostòp -ega -ópa m (ó, ȍ ọ́)
odprti, brezplačni dostop do določenih elektronskih virov, gradiv: Praksa prostega dostopa se v svetu udejanja šele zadnji desetletji z dostopnostjo znanstvenih vsebin na spletu
prôsto plézanje -ega -a s (ó, ẹ̑)
plezanje, pri katerem se tehnični pripomočki uporabljajo samo za varovanje: prosto plezanje po skalah ali umetni steni; tečaj prostega plezanja; Prosto plezanje v bistvu pomeni, da napreduješ po steni tako, da uporabljaš samo svoje telo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prostočásnik -a m (ȃ) 1. revija za ustvarjalno preživljanje prostega časa: Predvčerajšnjim je izšel spomladanski prostočasnik 2. člov. kdor organizirano in ustvarjalno preživlja prosti čas: Dispanzer za psihohigieno načrtuje tudi vodeno skupino prostočasnikov E (↑)prostočásni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
spustáš -a m, člov. (á) 1. športnik, ki se ukvarja s spustom s kajakom ali kanujem na divjih vodah: Slalomiste in spustaše čakajo do začetka junija nastopi na evropskih ali svetovnih prvenstvih 2. športnik, ki se ukvarja s spustom v gorskem kolesarstvu: Nanos je zelo priljubljen predvsem med kolesarji prostega sloga in spustaši, ki tam lahko tudi pozimi ali zgodaj spomladi trenirajo svoje veščine E (↑)spúst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vikendáštvo -a s (ȃ) pog. preživljanje prostega časa v vikendih, počitniških hišicah: Planine, ki danes niso dostopne, bi z voznimi cestami prepustili vikendaštvu ali apartmajskemu turizmu E (↑)vikendáš
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zazelenítev -tve ž (ȋ) ureditev površin z zasaditvijo zelenja, rastlinja; ozelenitevSSKJ: Posebnost ravnih streh je možnost njihove zazelenitve in celo ureditve prijetnega vrta oziroma parka za preživljanje prostega časa E ↑zazeleníti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.