Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

blodníca -e ž (í) knjiž. vlačuga, prostitutka: popivati z blodnicami; javna blodnica
cafúta -e ž (ú) slabš., redko vlačuga, prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti; imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta
call girl [kôl gêrl] ž neskl., mn. tudi call girls (ȏ-é) zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv, dekle na poziv: bila je call girl velikih industrialcev
cándra -e ž (ȃ) slabš. vlačuga, prostitutka: bil je pri neki candri; preklinja kakor candra / kot psovka ti prekleta candra
capájdra -e ž (ȃ) slabš., redko vlačuga, prostitutka: s capajdrami se druži / kot psovka capajdra ti grda
cípa1 -e ž (í) pog., slabš. vlačuga, prostitutka: to je čisto navadna, prava cipa; postala je cipa; hodi k cipam; vojaška cipa / zdaj sem ti zoprna, zdaj sem ti cipa / kot psovka cipa nesramna
cúndra -e ž (ȗ) slabš., redko vlačuga, prostitutka: hodi k neki cundri / kot psovka ti cundra nemarna
deklè -éta s, im. ed. tudi ž, tož. ed. tudi dekléta (ȅ ẹ́) 
  1. 1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena: na vasi so se zbrali fantje in dekleta; razvila se je, zrasla je v lepo dekle; mlado, preprosto, veselo dekle; kmečko dekle; dekle, zrelo za možitev
    // ekspr. neporočena ženska sploh: je še dekle; staro dekle
  2. 2. doraščajoča oseba ženskega spola: dekleta so v šoli mirnejša kot fantje
    // pog. hči: mati je dekle bolj razvajala kot fanta; imajo več deklet; skrbela je za vzgojo svojih deklet
  3. 3. ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta: ima dekle; predstavil je svoje dekle
  4. 4. nav. mn., pog., ekspr. ženska sploh: pri nas so v službi sama imenitna dekleta / kot nagovor kako je, dekleta
  5. 5. s prilastkom vlačuga, prostitutka: druži se z lahkimi, poceni dekleti; pocestno dekle / dekle na poziv zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv
deklína -e ž (í) 
  1. 1. slabš. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: prizadeval si je spraviti deklino k pameti; le čakaj, deklina, to se ti bo še maščevalo
  2. 2. ekspr. krepko, postavno dekle: je taka deklina, da je vsakemu delu kos; zdrava kmečka deklina
  3. 3. nar. vzhodno dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: zbrale so se dekline iz vse vasi
  4. 4. s prilastkom vlačuga, prostitutka: javne, pocestne, vojaške dekline
dobrótnica -e ž (ọ̑) 
  1. 1. ženska, ki izkazuje, deli komu dobrote: mati je otrokova največja dobrotnica
  2. 2. iron., redko vlačuga, prostitutka: Pozneje sem zvedel, da je ta njena hči tako zvana dobrotnica, h kateri prihajajo moški iz okolice (Prežihov)
drájna -e ž (ȃ) slabš.  
  1. 1. slaba, poulična popevka: prepevati pijanske drajne; le kje se je naučil tisto drajno
  2. 2. vlačuga, prostitutka: zaradi neke drajne je ves nesrečen
  3. 3. kraj, dežela s slabimi, neurejenimi razmerami: nočem več živeti v tej hudičevi drajni
flájcka -e ž (ȃ) nar., slabš. vlačuga, prostitutka: Zdaj bo tudi ta flajcka dobila moža (I. Koprivec)
flájdra -e ž (ȃ) slabš. vlačuga, prostitutka: spečal se je s to flajdro / kot psovka fej, flajdra
flándra -e ž (ȃ) slabš. vlačuga, prostitutka
hotníca -e ž (í) knjiž. vlačuga, prostitutka: hoditi k hotnicam; popivati s hotnicami
// redko pohotna ženska
jáven -vna -o prid. (á) 
  1. 1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi; zadeva javnega pomena; skrbeti za javno blaginjo; ogroziti javne koristi; brigati se za javne zadeve; pereča javna vprašanja
    // ki se kaže, izraža v kaki družbeni skupnosti: vplivati na javno moralo; vzbujati javno pohujšanje; ugotavljati javno razpoloženje / javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari
  2. 2. namenjen uporabi, koristi vseh ljudi, skupnosti: javne dobrine; javne naprave / hoditi v javne lokale; javni park; skrbeti za red na javnih prostorih; javne ceste; javna knjižnica, tehtnica; javna dela; javno kopališče; javna prevozna sredstva
  3. 3. ki se opravi tako, da se z njim javnost, ljudje lahko seznanijo: pripravljati se na javen obračun; dati javen odgovor; javna obsodba, polemika / javni natečaj za oddajo gradbenih del; imenovati direktorja na osnovi javnega razpisa / javna seja; delo državnih organov mora biti javno / to je bil njegov prvi javni nastop nastop v tisku, na radiu, televiziji ali pred občinstvom; javna anketa anketa, pri kateri so anketiranci znani; javno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj vedo
    // ki mu prisostvuje, se ga udeleži občinstvo navadno brez omejitve: javna predstava, razstava; javna razprava na sodišču; javna usmrtitev; javno predavanje / javne prireditve; javna radijska oddaja oddaja, pri kateri je občinstvo; javno predvajanje filma predvajanje v kinematografih ali na televiziji
    // ki se opravi pred ljudmi, vpričo ljudi: javen prepir; dobiti javno pohvalo
  4. 4. nanašajoč se na družbenopolitično dejavnost, dogajanje: javni delavec, funkcionar / pripravljati se na javno delovanje; vključiti se v javno dogajanje; javno življenje / ima javne funkcije / državljan kot javno bitje
    ●     javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo; ekspr. varuh javne varnosti miličnik, policaj; knjiž. javna ženska prostitutka; publ. sredstva javnega obveščanja časopisje, radio, televizija
    ♦     ekon. javni kapital kapital, ki je last države, političnoteritorialnih enot ali javnih ustanov; javna družba v kapitalistični ekonomiki družba, katere člani odgovarjajo s celotnim premoženjem; javna investicija investicija v objekt za splošne družbene potrebe; javna sredstva sredstva, ki so družbena last ali last državnih organov oziroma ustanov; fin. javni kredit kredit, ki ga najamejo državni organi; jur. javni organ; javni pravobranilec; javni red red, ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; javni tožilec; javni uslužbenec do 1965 oseba, ki opravlja pri državnih organih ali samostojnem zavodu javno službo kot svoj redni poklic; javna dajatev prisilna denarna dajatev, ki jo država enostransko naloži občanom; dajatev, ki si jo samoupravno naložijo občani, organizacije združenega dela in interesne skupnosti, navadno denarna; javna listina listina, ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; javna služba dejavnost, ki zadovoljuje določene potrebe skupnosti; javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah; javna ustanova nekdaj organizacija javne uprave in družbene službe; javna varnost del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost; organi javne varnosti; javno pravo pravo, ki ureja odnose, v katerih je vsaj ena stranka nosilec javne oblasti, ali odnose, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost; javno pravobranilstvo; javno tožilstvo; šol. javna šola šola, ki je dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; urb. javne zgradbe zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti
kokóta -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, prostitutka iz višjih družbenih slojev: postala je kokota; oblači se kot velemestna kokota
kupljív -a -o prid. (ī í) ekspr. ki se da podkupiti: ta človek je kupljiv / kupljiva ženska vlačuga, prostitutka
kúrba -e ž (ȗ) vulg. vlačuga, prostitutka: postala je kurba; imeli so jo za kurbo / kot psovka kurba stara
kurtizána -e ž (ȃ) v fevdalnem in višjem meščanskem okolju lahkoživa ženska, prostitutka: obiskoval je znano rimsko kurtizano; lepa kurtizana / ekspr., redko postala je kurtizana vlačuga, prostitutka sploh
kúrva2 -e ž (ȗ) nar. vzhodno vlačuga, prostitutka: postala je kurva
lájdra -e ž (ȃ) pog., slabš. vlačuga, prostitutka: k tisti lajdri hodi; z lajdrami se vlači; druščina lajder in zvodnikov / kot psovka lajdra nesramna
lótrica -e ž (ọ̄) star. vlačuga, prostitutka: zapravljati denar z lotricami
lováča -e ž (á) knjiž., ekspr. vlačuga, prostitutka: na ulici so ga ogovarjale lovače; preračunljiva lovača / kot psovka molči, lovača
maloprídnica -e ž (ȋ) ekspr. ničvredna, malovredna ženska: malopridneži in malopridnice / kot nagovor kod se potepaš, malopridnica / v mladih letih je bila malopridnica vlačuga, prostitutka
malovréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki je nižje, manj kakovostne vrste: malovredni izdelki; malovredna krma, stvar
  2. 2. ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti: malovreden človek; biti malovreden / malovreden značaj / malovreden sin / ekspr. malovredna ženska vlačuga, prostitutka
malovrédnica -e ž (ẹ̑) ekspr. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: spoznati se z malovrednico
nečístnica -e ž (ȋ) star. vlačuga, prostitutka: nečistnica je bila; hodi k nečistnicam
nemárnica -e ž (ȃ) ekspr. nemarna ženska: ta nemarnica nikoli ne pospravlja / kot psovka zbudi se, nemarnica
// evfem. malovredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: to dekle ni nobena nemarnica
nesrámnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. ekspr. nesramna ženska: je nesramnica in lažnivka / zmerjali so jo z nesramnico
  2. 2. star. vlačuga, prostitutka: hodi k nesramnicam
ničvréden -dna -o prid., ničvrédnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki ima negativne moralne lastnosti: postal je žrtev ničvrednih ljudi / ničvredna ženska vlačuga, prostitutka
  2. 2. ekspr. ki je nižje, manj kakovostne vrste: včasih je bil tam samo ničvreden gozd / ničvredna literatura
ničvrédnica -e ž (ẹ̑) ekspr. ničvredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: zmerjala jo je z ničvrednico
očíten -tna -o prid., očítnejši (í ī) 
  1. 1. razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je očiten dokaz, da smo imeli prav; očiten primer medsebojne nesloge; to je več kot očitno
  2. 2. lahko ugotovljiv, zaznaven: očitna laž; podobnost med njima je očitna; te stvari so še bolj očitne v drugi knjigi
    // ekspr. zelo velik, hud: storil ji je očitno krivico; gre za očitno pomoto; nova zamisel je bila v očitnem nasprotju s tedanjimi razmerami
  3. 3. zastar. javen: zasliševali so ga pred vsemi in na očitnem kraju / očitna dražba
    ●     star. očitna grešnica vlačuga, prostitutka
    ♦     rel. očitna spoved molitev, s katero se grehi na splošno javno izpovejo in obžalujejo
pocéni prid. neskl. (ẹ́) ki je po nizki ceni: poceni knjiga, obleka; hrana ni poceni; poceni pohištvo, stanovanje / ekspr. naliva se s poceni žganjem z žganjem slabše kakovosti
// ekspr. malovreden, slab: poceni film; poceni literatura; njegova šala je bila zelo poceni; pren. poceni slava
● ekspr. nismo tako bogati, da bi kupovali poceni stvari kupujemo dobre, čeprav dražje stvari; ekspr. poceni zmaga zmaga, pridobljena brez velikega truda, žrtvovanja; ekspr. poceni ženska vlačuga, prostitutka; pog. ta gostilna je poceni v njej se za hrano, oskrbo malo plača; prim. cena, cenejši
pocésten -tna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. ki je na cesti: pocestno blato / redko star pocestni napev poulični; ekspr. pocestni otroci potepuški; brezdomni
    // ekspr. pocestna ženska vlačuga, prostitutka
  2. 2. ekspr. nespodoben, prostaški: pocestne besede, kvante; zmerjati s pocestnimi imeni; sam.: nekaj pocestnega je na njej
pocéstnica -e ž (ẹ̑) slabš. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: ulice, na katerih postavajo pocestnice; zgodbe o pocestnicah; ravna z njo kot s pocestnico zelo nespoštljivo
// družiti se s pocestnicami vlačugami, prostitutkami; postala je prava pocestnica
počépka -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. plesna figura s počepi, značilna zlasti za ukrajinske ljudske plese: plesati počepko; ples je prešel v počepko / v počepki je šel okrog sobe
  2. 2. slabš. vlačuga, prostitutka: delati vtis počepke
podržávka -e ž (ȃ) nar. vlačuga, prostitutka: Drugi so hodili k podržavkam, jaz pa ne (Prežihov)
poklícen -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poklic: moj poklicni tovariš; poklicni uspehi; poklicne dolžnosti, težave, zahteve; njegove poklicne izkušnje / poklicno delo / poklicna bolezen; poklicna etika; poklicna izobrazba; poklicno usposabljanje / poklicni igralec, lovec; amaterski in poklicni vozniki; poklicna plesalka / poklicno gledališče gledališče s poklicnimi igralci
// poklicne skupine; poklicna struktura staršev teh otrok; poklicno združenje
● ekspr. ti si poklicni bedak velik; evfem. poklicna služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka
♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih; poklicno usmerjanje; šol. poklicna šola šola, ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela
ponúda -e ž (ȗ) 
  1. 1. knjiž. vlačuga, prostitutka: na ulici so stale ponude in vabile moške / cestna, javna ponuda / kot psovka ponuda nesramna
  2. 2. star. ponudba: takih goljufivih ponud je veliko
poúličnica -e ž (ū) knjiž.  
  1. 1. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: na pločniku so postavale pouličnice
  2. 2. poulična pesem, poulična popevka: s pijanim glasom je zapel napev znane pouličnice
pozív -a m (ȋ) 
  1. 1. voj. uradna zahteva po prisotnosti na določenem mestu, opravljanju vojaških obveznosti: zaradi napetosti v odnosih med državama je prišlo do pozivov / mobilizacijski poziv; poziv na nabor
    // list s sporočilom o tem: dobiti, izročiti, poslati poziv
  2. 2. glasno izražena zahteva po
    1. a) prisotnosti: vsi so prišli na njegov poziv / telefonski poziv / knjiž. poziv v sili klic v sili
    2. b) kaki dejavnosti: na njegov poziv so dvignili roke / knjiž. poziv na pomoč klic na pomoč
  3. 3. glagolnik od pozvati: poziv k uporu; vzklikati gesla kot poziv na boj / poziv k sodelovanju / poziv na sodišče
    ●     dekle na poziv zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv
prostitútka -e ž (ȗ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo, vlačuga: postala je prostitutka; pristaniške, velemestne prostitutke; prostitutke po bordelih; cena prostitutke
ptíčica -e ž (ī) manjšalnica od ptica: ptičice so odletele, prepevale / to dekle ti je ptičica, ne boš je presenetil
● ekspr. lahkoživa, vesela ptičica lahkoživa, vesela ženska; ekspr. nočna ptičica vlačuga, prostitutka
ptíčka -e ž (ȋ) ženska oblika od ptiček: otroci so lačnim ptičkam naredili hišico; prepevala je kot ptička
● ekspr. to ti je ptička je iznajdljiva, prebrisana; ekspr. nočna, poulična ptička vlačuga, prostitutka
punčára -e ž (ȃ) ekspr. dekle: krepka kmečka punčara / našo punčaro bo treba omožiti hčer
// predstavil nam je svojo punčaro / pocestna punčara vlačuga, prostitutka
služábnica -e ž (ȃ) ženska oblika od služabnik: imeti, najeti služabnico; grofova služabnica; bila je služabnica v sodnikovi hiši
● evfem. služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka
sprostituírati se -am se dov. (ȋ) 
  1. 1. postati prostitutka: dekle se je sprostituiralo
  2. 2. ekspr. odpovedati se načelom, idealom zaradi materialnih koristi: ta človek se je čisto sprostituiral; kot umetnik se je sprostituiral
svečeníca -e ž (í) ženska oblika od svečenik: svečenice so varovale sveti ogenj
● evfem. svečenica ljubezni vlačuga, prostitutka
véšča -e ž (ẹ́) 
  1. 1. nočni metulj, ki rad leta okoli ognja, luči: vešče letajo, ekspr. plešejo okoli luči, ognja; krila vešče; moški plešejo okoli nje kakor vešče okoli luči
    ♦     zool. vešče majhni metulji, katerih gosenice se hranijo z različnimi rastlinskimi in živalskimi snovmi, Pyralidae; moknata vešča katere gosenice živijo v moki, uskladiščenem žitu, Pyralis farinalis; velika voščena vešča katere gosenice se v čebelnjakih hranijo z odpadki in čebeljim zarodom, Galleria mellonella
    // evfem. vlačuga, prostitutka: (nočne) vešče se že nastavljajo po ulicah
  2. 2. slabš. ženska, sposobna vplivati na koga, da ne ravna razumno, razsodno: vešča ga je očarala s svojo lepoto; dekle je nevarna, pretkana vešča
  3. 3. slabš. hudobna ženska, navadno stara: kaj vse je ta vešča lagala o meni / kot psovka molči, vešča stara
  4. 4. etn., po ljudskem verovanju žensko bitje, ki se kot luč prikazuje ponoči nad močvirjem in zavaja ljudi: nad močvirjem mežikajo, se prikazujejo vešče / blodne vešče; pren. za svetlo veščo sreče blodim (A. Medved)
  5. 5. star. čarovnica: vešča dela točo; vešče jezdijo na metlah po zraku / sežigati vešče na grmadah ženske, obdolžene čarovništva
  6. 6. zastar. padarica, mazačka: vešča je pripravila zdravilo
zvodník -a m (í) kdor posreduje pri prostituciji tako, da za plačilo išče stranke: brezvesten zvodnik; zvodnik in prostitutka
// kdor koga nagovori, zapelje v spolni odnos: pretepel je zvodnika svoje žene
žénska -e ž (ẹ́) oseba ženskega spola, navadno dorasla: prišla je neka ženska; majhna, mlada, modrooka, temnolasa, vitka ženska; mirna, prijazna, prijetna ženska; noseča, poročena ženska; ženska srednjih let; čustvovanje ženske matere; razlike med moškim in žensko / frizer za ženske
// oseba ženskega spola kot nosilka značilnih telesnih lastnosti: kar v nekaj mesecih se je iz dekleta razvila v žensko; ekspr. njuna hči je že cela, prava ženska
// ekspr. oseba ženskega spola kot nosilka značilnih duševnih lastnosti: ga bo že preprosila, saj je ženska; v njej je premalo ženske, da bi to razumela / ženska je ženska / v njej se je začela prebujati ženska ženskost
● nar. ne vem, če je moja ženska že doma žena; žarg. ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska tvoje dekle; tvoja žena; publ. iščemo žensko za pomoč v gospodinjstvu v oglasih gospodinjsko pomočnico; ekspr. fatalna ženska ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega; knjiž. javna ženska prostitutka; ženska je kakor aprilsko vreme njeno razpoloženje je zelo spremenljivo; ekspr. kjer vrag ne zmore, ženska pripomore ženska zlasti s svojo zvitostjo dosti doseže
Število zadetkov: 52