prostóst -i ž (ọ̑)
stanje, lastnost prostega:
a) počitnice so, zdaj bomo uživali prostost; lepi dnevi prostosti so hitro minili
b) ljudje imajo, uživajo popolno prostost / ker se ni dobro učil, mu je oče omejil prostost / dati, odvzeti komu prostost / braniti se s prostosti; izpustiti osumljenca na prostost
● boriti se za prostost domovine za svobodo; vznes. prinesti prostost še neosvobojenim bratom osvoboditi jih
♦ ekon. kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; pravn. protipraven odvzem prostosti protipravna omejitev svobode gibanja
prótipráven -vna -o prid.(ọ̑-ā) ki je v nasprotju s pravom: protipravna prisvojitev zemljišča;
protipravno dejanje prótiprávno prisl.:
protipravno pridobljeno premoženje