Tiskanje

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído]

1.

borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’

ája1 členek

izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja

amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

atlétinja atlétinje samostalnik ženskega spola [atlétinja]

športnica, ki se ukvarja z atletiko

ETIMOLOGIJA: ↑atlet

balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski]

1.

ki je v zvezi z balinarji 1., 1.1. ali balinanjem 1., 1.1.

,

,

,

,

ETIMOLOGIJA: ↑balinar

balón balóna samostalnik moškega spola [balón]

1.

s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov

2.

gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija

3.

velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim

4.

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček

FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

balónarstvo balónarstva samostalnik srednjega spola [balónarstvo]

dejavnost, ki se ukvarja z letenjem z balonom

ETIMOLOGIJA: ↑balonar

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík]

1.

sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique

barrique glej barík

belín belína samostalnik moškega spola [belín]

dnevni metulj z belkastimi ali rumenkastimi krili navadno trikotne oblike; primerjaj lat. Pieridae

STALNE ZVEZE: kapusov belin
ETIMOLOGIJA: ↑bel

betoníranje betoníranja samostalnik srednjega spola [betoníranje]

1.

izdelava, utrjevanje česa z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona

2.

ekspresivno utrjevanje česa, da ostane nespremenjeno

ETIMOLOGIJA: ↑betonirati

bís medmet

1.

navadno ponovljeno uporablja se, ko občinstvo po zaključku glasbenega nastopa poziva nastopajočega k izvedbi vsaj še ene skladbe

2.

kot samostalnik poziv občinstva po zaključku glasbenega nastopa, naj nastopajoči izvede vsaj še eno skladbo

2.1.

kot samostalnik

STALNE ZVEZE: bis člen
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. bis iz lat. bis ‛dvakrat’ - več ...

bivák biváka tudi bívak bívaka samostalnik moškega spola [bivák] tudi [bívak]

1.

manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju

1.1.

;

SINONIMI:

bivakiranje

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z bivakom 1., 1.1.

STALNE ZVEZE: bivak vreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...

bledíca bledíce samostalnik ženskega spola [bledíca]

1.

bleda barva kože, navadno ob slabem stanju organizma, bolezni

1.1.

STALNE ZVEZE: listna bledica
ETIMOLOGIJA: ↑bled

blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]

1.

špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...

blízu1 prislov [blízu]

1.

v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava

2.

v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4.

kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine

ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...

blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga]

1.

spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’

bôbrovec bôbrovca tudi bóbrovec bóbrovca samostalnik moškega spola [bôbrovəc] tudi [bóbrovəc]

1.

navadno v množini na spodnjem koncu zaokrožena strešna opeka

1.1.

ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Biberschwanzziegel, dobesedno ‛opeka v obliki bobrovega repa’, iz ↑bober

bôkserski bôkserska bôksersko pridevnik [bôkserski]

ki je v zvezi z bokserjem 3.

ETIMOLOGIJA: ↑bokser

brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča]

1.

izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa

1.1.

;

SINONIMI:

brisačka

FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring
ETIMOLOGIJA: ↑brisati

BSE1 BSE in BSE-ja samostalnik moškega spola [bẹesé] in [bə̀səé]

1.

iz veterine bolezen goveda, ki povzroča degenerativne spremembe možganskega tkiva in se lahko prenaša tudi na človeka; SINONIMI: bolezen norih krav, iz veterine bovina spongiformna encefalopatija, iz veterine BSE, manj formalno goveja blaznost, iz veterine goveja spongiformna encefalopatija, manj formalno nore krave

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z BSE1 1.

ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. BSE kratica za bovina spongiformna encefalopatija

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

búlica búlice samostalnik ženskega spola [búlica]

1.

manjša okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo

2.

skupek izrojenih celic kakega tkiva, zlasti manjši, navadno znotraj telesa

ETIMOLOGIJA: ↑bula

bypass bypassa; tudi bájpas samostalnik moškega spola [bájpas]

1.

priprava, ki nadomesti, obide obolelo žilo ali drug votel organ; SINONIMI: iz medicine obvod

1.1.

;

SINONIMI:

obvod

2.

vod, ki nadomesti, obide neprehoden, prekinjen del glavnega voda; SINONIMI: obvod

3.

kot pridevnik ki je v zvezi z bypassom 2.

4.

ekspresivno kar omogoča okoriščanje, zlorabo zaradi neustreznosti, nedorečenosti zakonodaje, predpisov; SINONIMI: ekspresivno obvod

5.

kot pridevnik, ekspresivno ki je v zvezi z bypassom 4.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bypass ‛obvod’, iz pass by ‛obiti’ iz pass ‛iti mimo’ in by v pomenu ‛mimo, ob’

chef chefa samostalnik moškega spola [šéf] tudi [šêf]

profesionalni kuhar, zlasti kot vodja kuhinje, pripravljalec inovativnih, izbranih jedi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. chef, prvotno ‛poglavar’, iz lat. caput ‛glava’

cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus

cíklokrós cíklokrósa samostalnik moškega spola [cíklokrós]

1.

kolesarska disciplina, pri kateri tekmovalec vozi po razgibani krožni stezi z različnimi ovirami, čez katere kolo občasno prenese

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cyclo-cross iz ↑(bi)cikel + ↑kros

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják]

1.

manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel

2.

ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi

FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

čín1 čína samostalnik moškega spola

1.

stopnja na hierarhični lestvici v vojski ali podobno urejeni organizaciji

1.1.

1.2.

2.

ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh

STALNE ZVEZE: nazivni čin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. čȋn ali rus. čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov. činъ < pslov. *činъ ‛red, vrsta’ < ide. *ku̯ei̯- ‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]

1.

kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem

1.1.

2.

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka

2.1.

3.

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik

3.1.

;

SINONIMI:

čistilnik

4.

ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo

4.1.

ekspresivno

5.

manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

debilízem debilízma samostalnik moškega spola [debilízəm]

1.

slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilnost

1.1.

slabšalno

;

SINONIMI:

slabšalno debilnost

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Debilismus, angl. debilism iz nlat. debilismus, glej ↑debil

debílno prislov [debílno]

1.

slabšalno takó, da je izražena nesposobnost dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali je prisoten tak vtis

2.

slabšalno takó, da je vidna nizka kakovost, premajhna premišljenost, poglobljenost česa

ETIMOLOGIJA: ↑debilen

degustácijski degustácijska degustácijsko in degustacíjski degustacíjska degustacíjsko pridevnik [degustáciski] in [degustacíski]

1.

ki je v zvezi z degustacijo 1.

1.1.

degustaciji 1.

2.

ki je v zvezi z degustacijo 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑degustacija

demoralizírati demoralizíram dovršni in nedovršni glagol [demoralizírati]

1.

narediti, povzročiti, da moralna načela pri kom upadejo

2.

narediti, povzročiti, da volja za delovanje, vztrajnost pri kom upade

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. demoralisieren iz frc. démoraliser iz dé... + moraliser ‛opogumljati’ iz ↑morala

deodoránt deodoránta samostalnik moškega spola [deodoránt]

kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: dezodorant

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Deodorant) iz it. deodorante ali angl. deodorant, iz lat. dē.. ‛od, stran’ + odōrāre ‛odišaviti’, iz odor ‛duh, vonj’ - več ...

divizíja divizíje tudi divízija divízije samostalnik ženskega spola [divizíja] tudi [divízija]

1.

večja vojaška enota, ki je sestavljena iz brigade in samostojnih polkov

2.

iz ekonomije del, odsek podjetja, ki prestavlja zaokroženo celoto, zlasti na kakem področju, območju, v okviru njegove kapitalske strukture

3.

skupina, ki jo v tekmovalni sezoni sestavljajo po dosežkih primerljive ekipe, posamezniki, ekipe z istega območja, ali tekmovanje v okviru take skupine

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Division in frc. division ‛razdelitev’ iz lat. dīvīsiō ‛razdelitev’ - več ...

doajên doajêna in doajén doajéna; in doyen samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén]

1.

najstarejši, najbolj izkušen član skupine, zbora, zlasti diplomatskega

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑doyen

doktoránt doktoránta samostalnik moškega spola [doktoránt]

1.

kdor je zaključil doktorski študij; SINONIMI: doktorand

2.

študent doktorskega študija; SINONIMI: doktorand

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. doctorans ‛kdor doktorira’ iz ↑doktorirati

dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]

1.

literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela

1.1.

2.

film z resno vsebino

3.

ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet

4.

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti

STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...

dramátični dramátična dramátično pridevnik [dramátični]

1.

ki je v zvezi z dramo 1. ali dramatiko 1.; SINONIMI: dramatski, dramski

2.

v obliki dramatičen, ekspresivno ki je zelo napet, razburljiv

3.

v obliki dramatičen, ekspresivno ki je izrazit, opazen, nenaden

STALNE ZVEZE: dramatični sedanjik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisch iz ↑drama

dramaturgíja dramaturgíje samostalnik ženskega spola [dramaturgíja]

1.

veda o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del, o zgodovini dramatike in gledališča ali študij te vede

1.1.

2.

oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve dramskih del, filmov pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih

2.1.

3.

ekspresivno zasnova, izvedba navadno vnaprej načrtovanega dogodka, dogajanja, zlasti javnega

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dramaturgie iz gr. dramatourgía iz ↑drama + érgon ‛delo’

dramolét dramoléta samostalnik moškega spola [dramolét]

1.

iz literarne vede, iz gledališke umetnosti kratka drama

2.

ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno drama, ekspresivno dramatika

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dramolett iz ↑drama

dresúra dresúre samostalnik ženskega spola [dresúra]

1.

vadenje, urjenje živali, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi določene spretnosti

1.1.

ekspresivno

2.

manj formalno disciplina športnega jahanja, pri katerem jahač usmerja gibanje konja, da ta izvaja različne like in hode; SINONIMI: dresurno jahanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dressur iz frc. dressure; glej ↑dresirati

dresúrni dresúrna dresúrno pridevnik [dresúrni]

1.

ki je v zvezi z dresurnim jahanjem

STALNE ZVEZE: dresurno jahanje
ETIMOLOGIJA: ↑dresura

drsálka drsálke samostalnik ženskega spola [drsáu̯ka] in [drsálka]

1.

v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim rezilom za drsanje

2.

športnica, ki se ukvarja z drsanjem

2.1.

FRAZEOLOGIJA: postaviti koga na drsalke, stati na drsalkah, stopiti na drsalke
ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu iz drsalo, v drugem iz ↑drsalec, iz ↑drsati

duét duéta samostalnik moškega spola [duét]

1.

glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev

1.1.

2.

koreografija za dva plesalca

3.

skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od ↑duo - več ...

džín1 džína; in gin samostalnik moškega spola [džín]

1.

žgana pijača iz žita z dodatkom brina, zelišč

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z džinom1 1.

ETIMOLOGIJA: ↑gin

ébola ébole samostalnik ženskega spola [ébola]

1.

iz medicine nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča hude notranje in zunanje krvavitve, razširjena zlasti v Afriki

1.1.

iz medicine

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Ebola) iz angl. Ebola po reki Ebola v Zairu (danes Demokratična republika Kongo), kjer se je leta 1976 pojavil prvi opisani primer bolezni

enajstêrec enajstêrca tudi enajstérec enajstérca samostalnik moškega spola [enajstêrəc] tudi [enajstérəc]

1.

iz literarne vede verz z enajstimi zlogi

1.1.

iz literarne vede

;

SINONIMI:

iz literarne vede jambski enajsterec, iz literarne vede laški enajsterec

STALNE ZVEZE: jambski enajsterec, laški enajsterec
ETIMOLOGIJA: iz enajster iz ↑enajst

enologíja enologíje samostalnik ženskega spola [enologíja]

1.

dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in nego vin

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Önologie, angl. oenology, frc. œnologie, iz gr. oĩnos ‛vino’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

ênovrstíčni ênovrstíčna ênovrstíčno pridevnik [ênovərstíčni]

1.

ki obsega eno vrstico

2.

ki je velik za eno vrstico

3.

v obliki enovrstičen, ekspresivno ki je razmeroma preprost, banalen, kratek

ETIMOLOGIJA: iz ena vrstica

épos éposa samostalnik moškega spola [épos]

1.

privzdignjeno dolga pripovedna pesnitev, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi; SINONIMI: ep

2.

ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivno epika, ekspresivno epopeja

ETIMOLOGIJA: ↑ep

etuda etude in etúde; tudi etída samostalnik ženskega spola [etída] in [etúda]

1.

iz glasbene umetnosti krajša skladba za izpopolnjevanje izvajalske tehnične spretnosti

1.1.

iz glasbene umetnosti

2.

iz gledališke umetnosti, iz plesne umetnosti krajša uprizoritev za izpopolnjevanje tehnične spretnosti, izvedbe

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. étude, prvotno ‛vaja’, < stfrc. estudie < lat. studium ‛prizadevnost, vnema, marljivost, znanstveno prizadevanje, delo, študij’

fílmar fílmarja samostalnik moškega spola [fílmar]

manj formalno kdor se ukvarja s snemanjem filmov, navadno poklicno

ETIMOLOGIJA: ↑film

flanéla flanéle samostalnik ženskega spola [flanéla]

1.

mehko, kosmato tkano blago, navadno za vsakdanja oblačila, posteljnino

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s flanelo 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Flanell in frc. flanelle) iz angl. flannel, nejasnega izvora, morda prevzeto iz valiž. gwlanen ‛kos volnene tkanine’, iz gwlân ‛volna’ - več ...

gay glej gêj

gazéla2 gazéle samostalnik ženskega spola [gazéla]

iz literarne vede pesem iz dvovrstičnih kitic z zaporedno rimo v prvi kitici in rimo v sodih verzih v naslednjih kiticah

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gasele, Gasel in špan. gacela iz arab. g̣azal ‛ljubezen, pogovor zaljubljencev, ljubezenska pesem’ - več ...

gêj gêja; tudi gay samostalnik moškega spola [gêj]

1.

moški, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z geji 1. ali gejevstvom; SINONIMI: gejevski

ETIMOLOGIJA: ↑gay

gêjevski gêjevska gêjevsko pridevnik [gêjeu̯ski]

1.

ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega, tj. moškega spola

1.1.

geji 1.

gejevstvom

;

SINONIMI:

gej

ETIMOLOGIJA: ↑gej

gin gina; in džín1 samostalnik moškega spola [džín]

1.

žgana pijača iz žita z dodatkom brina, zelišč

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z ginom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. gin, srajšano iz genever ‛nizozemski gin’, prevzeto prek niz. genever iz stfrc. genevre ‛brin’ < vulglat. *ieniperus (lat. iūniperus) - več ...

góbčen góbčna góbčno pridevnik [gópčən]

1.

slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno, predrzno

2.

ekspresivno ki rad govori, navadno spretno, odločno, prepričljivo

ETIMOLOGIJA: ↑gobec

gókart gókarta samostalnik moškega spola [gókart]

1.

manjši, lažji dirkalni avtomobil brez karoserije

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z gokartom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. go-cart, prvotneje ‛lahka kočija, ciza’ in ‛hojica’, iz go ‛iti, hoditi’ + cart ‛voziček’

gólf gólfa samostalnik moškega spola [gólf]

1.

šport, pri katerem se skuša s čim manj udarci s palico spraviti žogico v luknje na igrišču

1.1.

1.2.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z golfom 1., 1.1.; SINONIMI: golfski

STALNE ZVEZE: mali golf, mini golf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. golf, nejasnega izvora - več ...

goséničar goséničarja samostalnik moškega spola [goséničar]

1.

delovno, vojaško vozilo z gosenicami

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑gosenica

grotéskno prislov [grotéskno]

1.

takó, da se s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način

2.

ekspresivno takó, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično

ETIMOLOGIJA: ↑groteskni

haiku haikuja samostalnik moškega spola [hajkú] tudi [hájku]

1.

iz literarne vede pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek, vtis, zlasti iz narave, po izvoru iz Japonske

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s haikujem 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Haiku, frc. haïku iz jap.

hékerka hékerke in hêkerka hêkerke samostalnik ženskega spola [hékerka] in [hêkerka]

ženska, ki navadno nepooblaščeno vdira v računalniške sisteme, zlasti z namenom dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega okoriščanja

ETIMOLOGIJA: ↑heker

hóbi hóbija samostalnik moškega spola [hóbi]

1.

dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: konjiček

2.

ekspresivno slabo, nespametno, nesmiselno ravnanje, delovanje, ki je tako pogosto, da se zdi običajno

3.

kot pridevnik ki je v zvezi s hobijem 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hobby, prvotneje ‛guganje na lesenem konjičku’, prvotno ‛lesen konjiček, namenjen guganju’ - več ...

homoseksuálec homoseksuálca samostalnik moškega spola [homoseksuáləc]

kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: homoseksualni, istospolni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. homosexual iz gr. homós ‛isti, enak, podoben’ + ↑seksualen

hribolázka hribolázke samostalnik ženskega spola [hriboláska]

1.

ženska, ki hodi v gore, hribe; SINONIMI: gornica, hribovka

2.

profesionalna cestna kolesarka, specializirana za vožnjo v klanec

ETIMOLOGIJA: ↑hribolazec

hrúškast hrúškasta hrúškasto pridevnik [hrúškast]

ki spominja na hruško 1.1. ali je tak kot pri hruški 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑hruška

inhalátor inhalátorja samostalnik moškega spola [inhalátor]

1.

priprava za vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalator, frc. inhalateur, it. inhalatore, iz ↑inhalirati

jéžek jéžka samostalnik moškega spola [jéžək]

1.

navadno ekspresivno jež, zlasti manjši

2.

žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologije morski ježek

3.

kar po obliki spominja na manjšega ježa

3.1.

4.

pripomoček iz dveh sprijemalnih trakov za zapenjanje zlasti oblačil, obutve

STALNE ZVEZE: aragonitni ježek, jamski ježek, kljunati ježek, morski ježek, rumeni ježek
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka
ETIMOLOGIJA: ↑jež

ježíca ježíce samostalnik ženskega spola [ježíca]

bodičasta lupina okoli plodu, zlasti kostanja, žira

ETIMOLOGIJA: ↑jež

judo juda samostalnik moškega spola [júdo] in [džúdo]

1.

borilni šport, pri katerem se poskuša nasprotnika s prijemi in meti vreči na hrbet, po izvoru iz Japonske

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z judom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Judo, angl. judo iz jap. jūdō, prvotno ‛nežen način, način brez orožja’, iz jū ‛nežen, mehek’ tj. ‛brez orožja’ + dō ‛pot, način’ - več ...

judoistični judoistična judoistično pridevnik [judoístični] in [džudoístični]

1.

ki je v zvezi z judoisti ali judom 1.

ETIMOLOGIJA: ↑judoist

júpi medmet

1.

izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje

1.1.

ironično

2.

kot samostalnik, ekspresivno izraz veselja, navdušenja

ETIMOLOGIJA: kakor hrv. jupi, verjetno prevzeto iz amer. angl. yippie in naslonjeno na blagovno znamko oranžade Jupi, iz ju(goslovanska) pi(jača), ki jo je v sedemdesetih letih 20. stoletja začela proizvajati Kolinska Ljubljana, ter na medmet ↑juhu

júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]

1.

užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jur

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: jesenski jurček, poletni jurček
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...

júriš júriša samostalnik moškega spola [júriš]

1.

silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev

2.

ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu

2.1.

ekspresivno

3.

kot medmet uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k silovitemu napadu iz neposredne bližine

FRAZEOLOGIJA: iti na juriš, juriš na nebo, na juriš, vpiti na juriš
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...

júrišati júrišam nedovršni glagol [júrišati]

1.

izvajati silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev

2.

ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu

2.1.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: jurišati na nebo
ETIMOLOGIJA: ↑juriš

kájt kájta samostalnik moškega spola [kájt]

1.

manjšemu jadralnemu padalu podobna priprava na dolgih vrvicah za kajtanje

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s kajtom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. kite, prvotneje ‛papirnati zmaj’ < ‛vrsta sokola’

kajti poudarjeno kájti veznik [kajti] poudarjeno [kájti]

1.

uvaja stavek, ki pojasnjuje, utemeljuje predhodni stavek

2.

kot členek uvaja novo poved, ki pojasnjuje, utemeljuje prejšnjo poved

ETIMOLOGIJA: ↑kaj - več ...

kanjóning kanjóninga samostalnik moškega spola [kanjónink kanjóninga]

1.

manj formalno šport, pri katerem se z varovalno opremo spušča po soteskah, koritih, slapovih; SINONIMI: soteskanje

2.

kot pridevnik, manj formalno ki je v zvezi s kanjoningom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. canyoning iz ↑kanjon

kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa]

1.

pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica

1.1.

1.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno pokrivalo

2.

ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo

STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa
FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...

kardinálski kardinálska kardinálsko pridevnik [kardinálski]

1.

ki je v zvezi s kardinali

1.1.

kardinali

FRAZEOLOGIJA: dobiti kardinalski klobuk
ETIMOLOGIJA: ↑kardinal

karotén karoténa samostalnik moškega spola [karotén]

vsaka od organskih snovi, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A

STALNE ZVEZE: beta karoten, karoten beta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. carotène iz carotte ‛korenje’ < lat. carōta

kartíranje kartíranja samostalnik srednjega spola [kartíranje]

1.

izdelovanje zemljevidov, kart določenega območja; SINONIMI: kartografiranje

1.1.

;

SINONIMI:

kartografiranje

2.

iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologije kartografija

ETIMOLOGIJA: ↑kartirati

kartírati kartíram nedovršni in dovršni glagol [kartírati]

1.

izdelovati zemljevide, karte določenega območja; SINONIMI: kartografirati

1.1.

;

SINONIMI:

kartografirati

2.

iz biologije prepoznavati, določati položaj, funkcijo česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kartieren, iz ↑karta

kartográf kartográfa samostalnik moškega spola [kartográf]

strokovnjak za kartografijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kartograf, iz ↑kartografija

kartografíranje kartografíranja samostalnik srednjega spola [kartografíranje]

1.

izdelovanje zemljevidov, kart določenega območja; SINONIMI: kartiranje

1.1.

;

SINONIMI:

kartiranje

2.

ekspresivno identifikacija, prikaz česa sploh; SINONIMI: ekspresivno kartografija

ETIMOLOGIJA: ↑kartografirati

kartónka kartónke samostalnik ženskega spola [kartónka]

1.

otroška knjiga s kartonastimi listi, navadno z veliko slikami in malo besedila

2.

manj formalno embalaža za tekočine iz plastificiranega kartona

ETIMOLOGIJA: ↑karton

kegljáčica kegljáčice samostalnik ženskega spola [kegljáčica]

1.

športnica, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljavka

1.1.

;

SINONIMI:

kegljavka

ETIMOLOGIJA: ↑kegljač

kegljáški kegljáška kegljáško pridevnik [kegljáški]

1.

ki je v zvezi s kegljači ali kegljanjem

ETIMOLOGIJA: ↑kegljač

kegljáti kegljám nedovršni glagol [kegljáti]

1.

ukvarjati se s športom, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑kegelj

klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]

1.

pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala

1.1.

2.

zgornji, širši del gobe na vrhu beta

2.1.

3.

zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke

4.

iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju

STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

kobíla kobíle samostalnik ženskega spola [kobíla]

odrasla samica konja

STALNE ZVEZE: arabska kobila, hladnokrvna kobila, kraška kobila, lipicanska kobila, toplokrvna kobila
FRAZEOLOGIJA: bosa kovačeva kobila, Kovačeva kobila je vedno bosa.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kobyla, hrv., srb. kòbila, rus. kobýla, češ. kobyla < pslov. *kobyla iz *koby < *kabōn ‛konj’ - več ...

kóčnik kóčnika samostalnik moškega spola [kóčnik]

vsak od treh zob v zadnjem delu polovice čeljusti s široko grizno ploskvijo za drobljenje, mletje hrane

ETIMOLOGIJA: < pslov. *kǫt'ьnikъ, kakor hrv., srb. kȗtnjāk, nar. rus. kútnik iz ↑kot, prvotno ‛zob v kotu ust’ - več ...

kóder1 kódra samostalnik moškega spola [kódər]

1.

zvit šop las ali dolge dlake

1.1.

v množini

1.2.

navadno ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno kodrček

2.

vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: manj formalno pudelj

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kȕdra, star. češ. kudra, rus. kudérь < pslov. *kǫdrь - več ...

koledováti koledújem tudi kolédovati kolédujem nedovršni glagol [koledováti] tudi [kolédovati]

hoditi od hiše do hiše in voščiti s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem

ETIMOLOGIJA: iz koleda ‛obiskovanje od hiše do hiše med božičem in tremi kralji’, iz slovan. *kolęda, tako kot stcslov. *kolęda ‛novo leto’, hrv., srb. kòleda, koléda ‛koleda, koledovanje’, rus. koljadá ‛koledovanje, božični teden, koledna pesem’, češ. koleda ‛koledna pesem’, prevzeto iz lat. calendae ‛prvi dan v mesecu’, iz calāre ‛klicati’, ker so v antičnem Rimu naznanili začetek meseca z nekaj zaporednimi klici - več ...

komédija komédije samostalnik ženskega spola [komédija]

1.

drama s šaljivo, smešno vsebino

2.

film s smešno vsebino in navadno lahkotnejšimi temami, srečnim koncem

3.

elementi, struktura dramskega, filmskega dela, ki vzbujajo smeh

4.

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja smeh, občutke veselja

4.1.

slabšalno

STALNE ZVEZE: stand up komedija, stand-up komedija
FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana.
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...

kontracépcijski kontracépcijska kontracépcijsko pridevnik [kontracépciski]

1.

ki je v zvezi s kontracepcijo 1.

1.1.

kontracepciji 1.

2.

ki je v zvezi s kontracepcijo 2.

ETIMOLOGIJA: ↑kontracepcija

koprívnica koprívnice samostalnik ženskega spola [kopríu̯nica]

kožna bolezen, pri kateri se nenadno pojavijo zelo srbeči rdeči izpuščaji; SINONIMI: iz medicine urtikarija

ETIMOLOGIJA: ↑kopriva

korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]

1.

kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek

1.1.

STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...

košárkarica košárkarice samostalnik ženskega spola [košárkarica]

1.

športnica, ki se ukvarja s košarko; SINONIMI: košarkašica

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑košarkar

kotánjast kotánjasta kotánjasto pridevnik [kotánjast]

1.

ki ima veliko kotanj 1.

1.1.

kotanjo 1.

kotanji 1.

ETIMOLOGIJA: ↑kotanja

krájec krájca samostalnik moškega spola [krájəc]

1.

na koncu hleba ali štruce odrezan, odlomljen kos kruha

2.

skrajni, končni del česa

2.1.

2.2.

navadno v množini

3.

Luna, ko je viden le desni ali levi del njenega površja

3.1.

4.

iz zoologije zadnji sekalec konja

STALNE ZVEZE: beli krajec
ETIMOLOGIJA: iz ↑kraj v pomenu ‛konec, skrajni rob’

krávji krávja krávje pridevnik [kráu̯ji]

1.

ki je v zvezi s kravami 1. ali gojenjem krav 1.

FRAZEOLOGIJA: kravja kupčija, kravji požirek, sklepati kravje kupčije
ETIMOLOGIJA: ↑krava

ksénon ksénona samostalnik moškega spola [ksénon]

1.

težek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Xe

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s ksenonom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. xenon, frc. xénon, nem. Xenon iz nlat. xenon, iz gr. ksénos ‛tuj’

kúkú1; tudi kú-kú1 medmet

1.

prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec opozori ogovorjenega, ki ga ne vidi, na svojo prisotnost

1.1.

prvi zlog se izgovarja z višjim tonom

2.

kot samostalnik, ekspresivno igra, pri kateri navadno starejši majhnemu otroku zakrije pogled na svoj obraz, ga nato razkrije in reče kuku

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kuckuck, prvotneje guckuck, iz gucken ‛gledati, kukati’, glej ↑kukati - več ...

kúkú2; tudi kú-kú2 medmet

1.

navadno ponovljeno, prvi zlog se izgovarja z višjim tonom posnema glas kukavice

2.

kot samostalnik posamezen glas kukavice

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kȕkū, rus. ku-kú, imitativne besede, ki posnema glas kukavice - več ...

kú-kú1 glej kúkú1

kú-kú2 glej kúkú2

kvartál kvartála samostalnik moškega spola [kvartál]

obdobje, ki obsega četrtino leta, zlasti v ekonomiji

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartal) iz lat. quartālis ‛četrtina, četrti del’ iz quartus ‛četrti’ - več ...

kvartét kvartéta samostalnik moškega spola [kvartét]

1.

glasbena zasedba, sestavljena iz štirih instrumentalistov ali pevcev

1.1.

2.

skupina štirih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj

STALNE ZVEZE: godalni kvartet, klavirski kvartet
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartett) iz it. quartetto, prvotno ‛četverica’, iz quarto ‛četrti, četrtina’ < lat. quartus iz quattuor ‛štirje’ - več ...

kvír kvíra; in queer samostalnik moškega spola [kvír]

1.

skupek, celota teoretskih spoznanj in družbenopolitičnih načel o spolni usmerjenosti, ki ni heteroseksualna, in spolni identiteti, ki se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z osebo, katere spolna usmerjenost ni heteroseksualna ali katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: kvirovski

ETIMOLOGIJA: ↑queer

lakíranje lakíranja samostalnik srednjega spola [lakíranje]

1.

nanašanje laka na površino česa

1.1.

2.

ekspresivno prikazovanje česa tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno loščenje

ETIMOLOGIJA: ↑lakirati

lézbični lézbična lézbično pridevnik [lézbični]

1.

ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega, tj. ženskega spola

1.1.

lezbijkami

lezbištvom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. lesbisch, glej ↑lezbijka

lézbijka lézbijke samostalnik ženskega spola [lézbika]

ženska, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: homoseksualka

ETIMOLOGIJA: prvotno ‛prebivalka Lezbosa’, po grškem otoku, kjer je v antiki živela pesnica Sapfo, znana po homoseksualni erotični poeziji, po zgledu nem. Lesbe, Lesbierin, angl. lesbian - več ...

máčji máčja máčje pridevnik [máčji]

1.

ki je v zvezi z mačkami 1.

;

SINONIMI:

mačkast

STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

mákroekonómski mákroekonómska mákroekonómsko pridevnik [mákroekonómski]

1.

ki je v zvezi z makroekonomijo 1.

ETIMOLOGIJA: ↑makroekonomija

mèdbesedílni mèdbesedílna mèdbesedílno pridevnik [mèdbesedílni]

ki je v zvezi z medbesedilnostjo

ETIMOLOGIJA: iz med besedili

mèdvretênčni mèdvretênčna mèdvretênčno tudi mèdvreténčni mèdvreténčna mèdvreténčno pridevnik [mèdwretênčni] tudi [mèdwreténčni]

ki je med vretenci 2.

STALNE ZVEZE: medvretenčna ploščica, medvretenčni disk
ETIMOLOGIJA: iz med vretenci

mégabájt mégabájta samostalnik moškega spola [mégabájt]

1.

iz računalništva in informatike merska enota za izražanje količine podatkov, 1024 kilobajtov; simbol: MB

1.1.

STALNE ZVEZE: megabajt na sekundo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. megabyte iz novoklas. mega.. ‛milijon osnovnih enot’ iz gr. méga.. ‛zelo, silno, mnogo’ iz mégas ‛velik’ + ↑bajt

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]

1.

manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus

2.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška

STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

míška míške samostalnik ženskega spola [míška]

1.

navadno ekspresivno miš, zlasti manjša

2.

igrača, ki predstavlja miš

3.

ljubkovalno ženska ali deklica

4.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš

5.

navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa

STALNE ZVEZE: zobna miška
FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko.
ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA

mrést mrésta samostalnik moškega spola [mrést]

jajčeca dvoživk, obdana s sluzjo

ETIMOLOGIJA: = hrv. mrijȇst, srb. mrȇst ‛drstenje, ikre’, rus. nérest, nar. polj. mrzost, stčeš. neřest < pslov. *nerstь, *nerstъ ‛drstenje’, sorodno z litov. ner̃šti ‛drstiti se’ - več ...

múšnica múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica]

1.

strupena goba z rdečim klobukom, pokritim z belimi krpicami, in obročkom na belem betu; primerjaj lat. Amanita muscaria; SINONIMI: iz biologije rdeča mušnica

2.

navadno v množini lističasta goba, ki zraste iz navadno belega ovoja; primerjaj lat. Amanita

STALNE ZVEZE: čokata mušnica, knežja mušnica, koničasta mušnica, panterjeva mušnica, pegasta mušnica, rdeča mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica
ETIMOLOGIJA: ↑muha - več ...

nagáčen nagáčena nagáčeno pridevnik [nagáčen]

1.

pri katerem je koža umrle živali zapolnjena s polnilom in oblikovana tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela

1.1.

2.

ekspresivno v katerem je česa veliko, preveč

ETIMOLOGIJA: ↑nagačiti

nèenakopráven nèenakoprávna nèenakoprávno pridevnik [nèenakoprávən]

1.

ki nima enakih pravic in dolžnosti

1.1.

2.

ki po vrednosti, kakovosti, hierarhiji ni enak, podoben drugemu; SINONIMI: neenakovreden

2.1.

;

SINONIMI:

neenakovreden

ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑enakopraven

néon néona samostalnik moškega spola [néọn]

1.

lahek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Ne

2.

manj formalno razsvetljava s svetili, ki jih sestavljajo z neonom napolnjene svetilne cevi, zlasti za reklamne napise, znake

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Neon) iz angl. neon, iz gr. néos ‛nov’ - več ...

nogometáš nogometáša samostalnik moškega spola [nogometáš]

1.

športnik, ki se ukvarja z nogometom; SINONIMI: neformalno fuzbaler, ekspresivno žogobrc

1.1.

;

SINONIMI:

neformalno fuzbaler

ETIMOLOGIJA: ↑nogomet

obramboslôvni obramboslôvna obramboslôvno pridevnik [obramboslôu̯ni]

ki je v zvezi z obramboslovci ali obramboslovjem 1.

ETIMOLOGIJA: ↑obramboslovje

obráščati obráščam nedovršni glagol [obráščati]

1.

s svojo rastjo prihajati ali biti vse naokoli, po površini česa

2.

v obliki obraščati se delati si nove poganjke

ETIMOLOGIJA: ↑obrasti

odbójkarica odbójkarice samostalnik ženskega spola [odbójkarica]

1.

športnica, ki se ukvarja z odbojko

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑odbojkar

oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]

1.

oddati ali začeti oddajati glas, zvok

2.

odzvati se na klic, poziv

3.

javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

4.

javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi

5.

dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

6.

priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se

opičnják opičnjáka samostalnik moškega spola [opičnják]

1.

zaprt prostor, kletka za opice

2.

samec opice; SINONIMI: opičjak

3.

slabšalno omejen, predrzen človek, po vedenju ali telesni konstituciji podoben opici; SINONIMI: slabšalno opičjak

4.

opici podoben človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik; SINONIMI: človeška opica, opičjak, opičji človek

ETIMOLOGIJA: ↑opica

osivéti osivím dovršni glagol [osivéti]

1.

postati siv

2.

dobiti sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posiveti

3.

ekspresivno postati star, zlasti ob dolgem čakanju na kaj, ukvarjanju s čim

ETIMOLOGIJA: ↑siveti

otopélost otopélosti samostalnik ženskega spola [otopélost]

1.

stanje koga, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj

2.

stanje, ko kaj postane slabo odzivno, manj učinkovito

ETIMOLOGIJA: ↑otopel

ôvnov ôvnova ôvnovo pridevnik [ôu̯nou̯ ôu̯nova ôu̯novo]

1.

ki je v zvezi z ovnom 1., ovni 1.

ki je v zvezi z ovnom 2., 2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑oven

pánda1 pánde samostalnik moškega spola [pánda]

medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu Kitajske; primerjaj lat. Ailuropoda melanoleuca; SINONIMI: panda, iz zoologije orjaški panda, iz zoologije veliki panda

STALNE ZVEZE: mačji panda, orjaški panda, rdeči panda, veliki panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...

paracetamól paracetamóla samostalnik moškega spola [paracetamól]

iz farmacije učinkovina ali zdravilo, ki se uporablja za lajšanje bolečin, zniževanje povišane telesne temperature

ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Paracetamol, okrajšano iz par(a-)acet(il-)am(inofen)ol

pártner pártnerja samostalnik moškega spola [pártner]

1.

oseba v odnosu do osebe, s katero je v ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem

1.1.

2.

ena od oseb v paru, ki je udeležen v določeni, zlasti športni aktivnosti

3.

oseba, ki s kom sodeluje na določenem področju

3.1.

;

SINONIMI:

partnerica, partnerka

3.2.

iz biologije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Partner in angl. partner iz stfrc. parçonier iz stfrc. parçon‛del, delež’ < lat. partītiō ‛razdelitev’, prvotno torej ‛déležnik’ - več ...

patriárh patriárha samostalnik moškega spola [patrijárh]

1.

najvišji cerkveni dostojanstvenik samostojne upravne enote Pravoslavne cerkve, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju

2.

predstojnik pomembnejše prvotne krščanske skupnosti v vzhodnem Sredozemlju

2.1.

3.

ekspresivno vodja kake skupnosti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarch in lat. patriarcha iz gr. patriárkhēs ‛očak, začetnik rodu’, iz patriá ‛rod, ljudstvo’ + tvorjenka od árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...

pehôta pehôte samostalnik ženskega spola [pehôta]

rod vojske, ki se bojuje peš

STALNE ZVEZE: mehanizirana pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. pěchota ali rus. pehóta, k pslov. *pěšь ‛peš’ - več ...

plíšast plíšasta plíšasto pridevnik [plíšast]

1.

v nekaterih zvezah v obliki plišasti ki je prekrit, obšit s plišem

ekspresivno ki vzbuja občutek prijetnosti, neškodljivosti

ETIMOLOGIJA: ↑pliš

plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo]

1.

v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek

1.1.

;

SINONIMI:

plitek

2.

ki ima manjšo intenzivnost, vpliv

3.

ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek

4.

ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek

5.

v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek

6.

ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek

6.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

6.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

6.3.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitek

STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek

po predlog [po]
I. z mestnikom

1.

izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja

izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij

3.

uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa

3.1.

3.2.

4.

uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa

4.1.

5.

uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa

5.1.

6.

uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa

6.1.

7.

uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa

8.

uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa

9.

uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom

1.

tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj

2.

izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon

1.

uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom

1.

izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...

podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati]

1.

dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku

2.

dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje

3.

ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov

ETIMOLOGIJA: ↑dedovati

podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána]

1.

večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. Rattus

2.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs

3.

znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom

3.1.

STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana
FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...

podlések podléska in podlêsek podlêska samostalnik moškega spola [podlésək] in [podlêsək]

1.

strupena rastlina s suličastimi listi in svetlo vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, ki jeseni poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Colchicum autumnale; SINONIMI: iz botanike jesenski podlesek

2.

rastlina z ozkimi listi z belo črto in vijoličastimi cvetovi, ki spomladi poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Crocus vernus

3.

iz zoologije manjši glodalec z rdečkasto rumenim trupom, belim trebuhom in tacami ter košatim repom; primerjaj lat. Muscardinus avellanarius

STALNE ZVEZE: jesenski podlesek
ETIMOLOGIJA: iz *podles ‛podrast’ iz ↑pod + ↑les v pomenu ‛gozd’, torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ - več ...

posivéti posivím dovršni glagol [posivéti]

1.

postati siv

1.1.

;

SINONIMI:

osiveti

ETIMOLOGIJA: ↑siveti

postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]

1.

sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae

1.1.

STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...

prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək]

1.

navadno ekspresivno prašič, zlasti mladič

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno kar po obliki spominja na prašiča; SINONIMI: ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek

2.1.

2.2.

3.

manjši rak sive ali rjavkaste barve z rahlo vzbočenim telesom, ki živi na kopnem; primerjaj lat. Porcellio scaber

STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: ↑prašič

prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]

1.

izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov

1.1.

2.

oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih

FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...

pridévnik pridévnika samostalnik moškega spola [pridéu̯nik]

1.

iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino

1.1.

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: kakovostni pridevnik, lastnostni pridevnik, svojilni pridevnik, vrstni pridevnik
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. (nomen) adiectīvum ‛pridevnik’ (iz adicere ‛pridevati, dajati zraven’, iz lat. ad ‛pri, k’+ iacere ‛vreči’) iz pridevati ‛dajati zraven, dodajati’ iz ↑devati; pridevnik se v stavku navadno nahaja ob samostalniku - več ...

pridévniški pridévniška pridévniško pridevnik [pridéu̯niški]

ki je v zvezi s pridevnikom 1.

STALNE ZVEZE: pridevniška beseda
ETIMOLOGIJA: ↑pridevnik

prúčka prúčke samostalnik ženskega spola [prúčka]

1.

majhen, nizek, navadno lesen kos pohištva za sedenje, kot opora za noge, pripomoček za vzpenjanje

2.

stolu podoben, navadno plastičen ali lesen pripomoček podkvaste oblike za rojevanje

ETIMOLOGIJA: iz pruka ‛cerkvena klop’, prevzeto iz bav. srvnem. prucke, srvnem. brucke, brücke v pomenu ‛privzdignjen oder za sedenje, ležišče iz desk pri peči’, prvotno ‛most’ - več ...

prvésnica prvésnice samostalnik ženskega spola [pərvésnica]

1.

iz medicine ženska, ki prvič rodi

2.

iz veterine samica, ki prvič skoti

ETIMOLOGIJA: ↑prvi

pŕvopristópnik pŕvopristópnika samostalnik moškega spola [pə̀rvopristópnik]

1.

kdor prvi osvoji vrh gore, prepleza plezalno smer

1.1.

2.

ekspresivno kdor prvič kaj izkusi, se česa loteva

ETIMOLOGIJA: iz prvi pristop

prvotísk prvotíska samostalnik moškega spola [pərvotísk]

1.

prva izdaja tiskanega dela

2.

iz bibliotekarstva knjiga, tiskana do vključno leta 1500; SINONIMI: iz bibliotekarstva inkunabula

ETIMOLOGIJA: ↑prvi + ↑tiskati

púmparice púmparic množinski samostalnik ženskega spola [púmparice]

hlače, ki segajo pod kolena in imajo spodaj stisnjene hlačnice

ETIMOLOGIJA: prevzeto in prenarejeno iz nem. Pumphose ‛široke hlače s pregibi’, iz ↑pomp + Hose ‛hlače’ - več ...

queer queera; in kvír samostalnik moškega spola [kvír]

1.

skupek, celota teoretskih spoznanj in družbenopolitičnih načel o spolni usmerjenosti, ki ni heteroseksualna, in spolni identiteti, ki se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z osebo, katere spolna usmerjenost ni heteroseksualna ali katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: kvirovski

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. queer, prvotno ‛čuden, svojevrsten’

ranocélnik ranocélnika samostalnik moškega spola [ranocélnik]

nekdaj kdor se ukvarja z zdravljenjem in operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo

ETIMOLOGIJA: ↑rana + celnik iz ↑celiti

reiki reikija samostalnik ženskega spola [rêjki]

1.

metoda dopolnilnega zdravljenja, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki določenih mest na telesu, približevanjem rok, po izvoru iz Japonske

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z reikijem 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. reiki, nem. Reiki iz jap. reiki, prvotno ‛mistično vzdušje’, iz rei ‛duh, duša’ + ki ‛duh, življenjska energija’

rokometáš rokometáša samostalnik moškega spola [rokometáš]

športnik, ki se ukvarja z rokometom

ETIMOLOGIJA: ↑rokomet

rólarka rólarke samostalnik ženskega spola [rólarka]

1.

športnica, ki se ukvarja z rolanjem

1.1.

2.

v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim nizom koleščkov za rolanje; SINONIMI: rolar, roler

ETIMOLOGIJA: ↑rolar

rútica1 rútice samostalnik ženskega spola [rútica]

1.

izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SINONIMI: ruta, rutka

1.1.

;

SINONIMI:

rutka

1.2.

;

SINONIMI:

ruta, rutka

STALNE ZVEZE: rdeča rutica, rumena rutica
ETIMOLOGIJA: ↑ruta

samostálnik samostálnika samostalnik moškega spola [samostálnik]

1.

iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno osebek ali predmet, izraža spol, osebo, sklon in število ter označuje bitja, predmete ali pojme

1.1.

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: edninski samostalnik, izglagolski samostalnik, množinski samostalnik
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. substantīvus, prvotneje ‛samostojen’, iz samostalen ‛samostojen’, ker samostalnik v stavku – v nasprotju s pridevnikom – lahko stoji sam - več ...

satírik satírika samostalnik moškega spola [satírik]

kdor se ukvarja s pisanjem satir

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Satiriker iz poznolat. satiricus, iz ↑satira

simbióza simbióze samostalnik ženskega spola [simbijóza]

1.

iz biologije pojav, da sta različna organizma povezana v skupnost, ki koristi obema

2.

iz psihologije dejstvo, da kdo sobiva s kom v čustveni odvisnosti

3.

ekspresivno dejstvo, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij

4.

ekspresivno dejstvo, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Symbiose) iz gr. symbíōsis ‛skupno življenje, sožitje’, iz sýmbios ‛skupaj živeč’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + bíos ‛življenje’ - več ...

sivína sivíne samostalnik ženskega spola [sivína]

1.

siva barva, lastnost sivega

1.1.

2.

ekspresivno kar je sive barve

3.

ekspresivno kar zaradi enoličnosti, neizrazitosti, nezanimivosti povzroča naveličanost, nezadovoljstvo, neugodje

ETIMOLOGIJA: ↑siv

skike skika samostalnik moškega spola [skájk]

1.

tekaški rolki podoben pripomoček, ki se pritrdi na obuvalo s pasovi

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s skikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. skike, iz sk(ate) ‛drsalka’ + (b)ike ‛kolo’

slámnik slámnika samostalnik moškega spola [slámnik]

1.

klobuk, prepleten ali sešit iz slamnatih kitic

2.

rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, ehinaceja

3.

zdravilna rastlina z višjim steblom, vijolično rdečimi cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta ali del te rastline; primerjaj lat. Echinacea purpurea; SINONIMI: ameriški slamnik, ehinaceja, škrlatna ehinaceja, iz botanike škrlatni ameriški slamnik

STALNE ZVEZE: ameriški slamnik, škrlatni ameriški slamnik
ETIMOLOGIJA: ↑slama

smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək]

1.

izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih

2.

navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah

STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček
FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku
ETIMOLOGIJA: ↑smrkati

solstícij solstícija samostalnik moškega spola [solstíci]

čas najnižje ali najvišje letne lege sonca na nebu

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Solstitium) iz lat. sōlstitium, iz sōl ‛sonce’ + tvorjenka od sistere ‛stati’, prvotno ‛stanje sonca (pri miru)’

sonáta sonáte samostalnik ženskega spola [sonáta]

iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sonata, prvotno ‛igranje, godba, skladba’, iz suonare ‛zveneti, glasiti se, gosti’ - več ...

sonátni sonátna sonátno pridevnik [sonátni]

ki je v zvezi s sonato

STALNE ZVEZE: sonatna forma, sonatna oblika, sonatni stavek
ETIMOLOGIJA: ↑sonata

sonét sonéta samostalnik moškega spola [sonét]

pesem iz dveh kvartin in dveh tercin, sestavljenih navadno iz jambskih enajstercev

STALNE ZVEZE: magistralni sonet, repati sonet
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. sonetto in provans. sonet iz stfrc. sonet ‛(v verzih peta) pesmica’, iz son ‛glas, zvok’ - več ...

sprêsti sprêdem tudi sprésti sprédem dovršni glagol [sprêsti] tudi [sprésti]

1.

izdelati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov

1.1.

FRAZEOLOGIJA: spresti mrežo (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa)
ETIMOLOGIJA: ↑presti

stand up stand upa; in stand-up samostalnik moškega spola [stêndap]

1.

nastopanje z zabavanjem občinstva s pripovedovanjem šal; SINONIMI: stand up komedija

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s stand upom 1.

STALNE ZVEZE: stand up komedija
ETIMOLOGIJA: ↑stand-up

stand-up stand-upa; in stand up samostalnik moškega spola [stêndap]

1.

nastopanje z zabavanjem občinstva s pripovedovanjem šal; SINONIMI: stand-up komedija

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s stand-upom 1.

STALNE ZVEZE: stand-up komedija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz amer. angl. stand-up (comedy) iz stand up ‛stati pokonci’

špèh špêha samostalnik moškega spola [špèh]

1.

neformalno podkožno maščobno tkivo pri živali, zlasti pri prašiču

1.1.

neformalno

2.

neformalno podkožno maščobno tkivo pri človeku

3.

neformalno, ekspresivno zelo debela, obsežna knjiga, publikacija

FRAZEOLOGIJA: špeh bomba
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. srvnem. spëch ‛slanina, salo’, sorodno z nem. Speck, stnord. spik ‛kitovo salo’, nejasnega izvora - več ...

švíc švíca samostalnik moškega spola [švíc]

1.

neformalno pot, znoj

2.

kot pridevnik, neformalno ki je izdelan iz materiala, ki se ob potenju hitro suši

ETIMOLOGIJA: ↑švicati

tránsseksuálec tránsseksuálca samostalnik moškega spola [tráns̄eksuáləc]

oseba, katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: transspolni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. transsexual iz lat. trans ‛prek, čez, onkraj’ + ↑seksualen

tréking trékinga tudi trêking trêkinga samostalnik moškega spola [trékink trékinga] tudi [trêkink trêkinga]

1.

hoja, potovanje na večje razdalje, zlasti po težje dostopnem, višje ležečem svetu

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s trekingom 1.

STALNE ZVEZE: treking kolo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. trekking iz trek ‛hoditi’, prevzeto iz afrikan. trekken

trío tría samostalnik moškega spola [tríjo]

1.

glasbena zasedba, sestavljena iz treh glasbenikov, navadno instrumentalistov

1.1.

2.

skupina treh oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj; SINONIMI: tercet

STALNE ZVEZE: godalni trio, klavirski trio
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Trio) iz it. trio, kar je po zgledu ↑duo izpeljano iz tre ‛trije’ - več ...

troposfêra troposfêre samostalnik ženskega spola [trọposfêra]

iz meteorologije najnižje območje atmosfere, ki sega do višine približno 10 km od Zemljinega površja in v kateri nastajajo vremenski pojavi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. troposphere, nem. Troposphäre, iz gr. tropḗ ‛obrat, smer’ + ↑(atmo)sfera

ulalà in ùlalá in úlalà medmet

1.

izraža, da je govorec prijetno presenečen

1.1.

1.2.

tudi z večkrat ponovljenim zlogom la

2.

uporablja se, ko govorec opozarja na telesno, spolno privlačnost, namiguje na spolnost

3.

kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko

3.1.

kot prislov

ekspresivno

zelo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. ouh là là iz medmeta ouh za klicanje, pritegnitev pozornosti in ponovljenega prislova là ‛tam, tja’

vanilín vanilína samostalnik moškega spola [vanilín]

1.

bela snov, ki se pridobiva iz plodov vanilje ali s sintetizacijo in se uporablja zlasti pri pripravi slaščic, kot sestavina parfumov

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z vanilinom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. vanillin, nem. Vanillin, iz ↑vanilija

varicella varicelle samostalnik ženskega spola [varičéla]
STALNE ZVEZE: varicella zoster
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. varicella k srlat. variola iz lat. varius v pomenu ‛lisast, pikast’

vaterpolíst vaterpolísta samostalnik moškega spola [vaterpolíst]

športnik, ki se ukvarja z vaterpolom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vaterpòlist, iz ↑vaterpolo

vaterpolístka vaterpolístke samostalnik ženskega spola [vaterpolístka]

športnica, ki se ukvarja z vaterpolom

ETIMOLOGIJA: ↑vaterpolist

vecé glej WC

vèlemójster vèlemójstra samostalnik moškega spola [vèlemójstər]

1.

najvišji naziv, ki ga šahistu podeli mednarodna šahovska organizacija

1.1.

2.

ekspresivno kdor je v čem zelo dober, najboljši

ETIMOLOGIJA: iz drugih slovan. jezikov prevzeto vele- ‛veliko-’ k velik + ↑mojster

vèlemójstrica vèlemójstrice samostalnik ženskega spola [vèlemójstrica]

1.

najvišji naziv, ki ga šahistki podeli mednarodna šahovska organizacija

1.1.

2.

ekspresivno ženska, ki je v čem zelo dobra, najboljša

ETIMOLOGIJA: ↑velemojster

vêrz vêrza samostalnik moškega spola [vêrs vêrza]

1.

ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: stih

1.1.

v množini

;

SINONIMI:

stih

2.

posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: stih

STALNE ZVEZE: prosti verz, svobodni verz
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vers iz lat. versus, prvotneje ‛vrsta, vrstica’, prvotno ‛obrat’, iz vertere ‛vrteti, sukati, obračati’ - več ...

vêrzni vêrzna vêrzno pridevnik [vêrzni]

ki je v zvezi z verzom 1.

STALNE ZVEZE: verzni prestop
ETIMOLOGIJA: ↑verz

vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]

navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva

STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...

vnúčka vnúčke samostalnik ženskega spola [wnúčka]

ekspresivno vnukinja

ETIMOLOGIJA: ↑vnuček

vršác vršáca samostalnik moškega spola [vəršác]

ekspresivno visoka gora ali vrh take gore

ETIMOLOGIJA: ↑vrh

zabetonírati zabetoníram dovršni glagol [zabetonírati]

1.

narediti, utrditi kaj z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona

1.1.

1.2.

2.

ekspresivno narediti, da se česa ne da spreminjati

ETIMOLOGIJA: ↑betonirati

zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək]

1.

sunkovit trk s čim

2.

dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar

2.1.

2.2.

3.

rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama

3.1.

4.

izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo

4.1.

5.

ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet

6.

ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti

7.

neformalno kdor je pod vplivom mamil

STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: ↑zadeti

zagovéden zagovédna zagovédno pridevnik [zagovédən]

1.

slabšalno ki je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje

1.1.

slabšalno

ETIMOLOGIJA: ↑govedo

zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti]

1.

označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo

1.1.

2.

ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa

2.1.

ekspresivno

2.2.

ekspresivno

3.

neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli

ETIMOLOGIJA: ↑količiti

završáti završím dovršni glagol [zavəršáti]

1.

navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter

1.1.

2.

brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice

2.1.

brezosebno

ekspresivno

2.2.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: ↑vršati

zóster zóstra samostalnik moškega spola [zóstər]
STALNE ZVEZE: herpes zoster, varicella zoster
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. zoster iz gr. zōstḗr ‛pas’

žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək]

1.

ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne

1.1.

2.

ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega

3.

ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja

ETIMOLOGIJA: ↑žareti - več ...

žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba]

1.

podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe

večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov

3.

podolgovata zareza, vdolbina v površini česa

STALNE ZVEZE: snežni žleb
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...

žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]

1.

povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja

2.

ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti

3.

ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih

3.1.

ekspresivno

4.

ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo

FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika