afrikánski -a -o prid. (ȃ) star. afriški: afrikanska puščava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
alžirskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog alžirska alžirsko pridevnikIZGOVOR: [alžírski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
arizonskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog arizonska arizonsko pridevnikIZGOVOR: [arizónski]
ZVEZE: arizonska cipresa
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
..áva ž. prip. obr. (ȃ) ʻprostorʼ goščáva, puščáva; prim. ..java
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bahrajnskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog bahrajnska bahrajnsko pridevnikIZGOVOR: [bahrájnski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
beduȋn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
BetlehemPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Betlehema samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [bétlehem], rodilnik [bétlehema] in [bêtlehem], rodilnik [bêtlehema]
BESEDOTVORJE: Betlehemčan, Betlehemčanka, Betlehemčanov, Betlehemčankin, betlehemski
ZVEZE: luč miru iz Betlehema
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən] 1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna. ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
brezpóten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je brez poti: brezpotni hribi;
brezpotna puščava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
brezvôden -dna -o prid. (ó) ki je brez vode, rek: brezvodna planjava, puščava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
BuzzatiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Buzzatija samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski pisatelj
IZGOVOR: [budzáti], rodilnik [budzátija]
BESEDOTVORJE: Buzzatijev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čilskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog čilska čilsko tudi čilenski čilenska čilensko pridevnikIZGOVOR: [čílski] tudi [čilénski]
ZVEZE: čilski soliter
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dèž Frazemi s sestavino dèž:
bíti kot dèž v prátiki,
držáti se kot dèž v prátiki,
govoríti kot dèž,
iméti bŕke [postrížene] na dèž,
iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž,
jokáti kot dèž,
kot puščáva dežjà,
množíti se kot góbe po dežjù,
nastájati kot góbe po dežjù,
nastáti kot góbe po dežjù,
pogánjati kot góbe po dežjù,
pojávljati se kot góbe po dežjù,
potrebováti kàj kot puščáva dèž,
príti z dežja pod káp,
rásti kot góbe po dežjù,
vzníkati kot góbe po dežjù,
vzníkniti kot góbe po dežjù,
z dežjà pod káp
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
držan -a -o (držan, držen) deležnik1. za koga/kaj izraža, da so osebku pripisane določene lastnosti, značilnosti
2. s prisl. določilom načina ki se mu izkazuje določen odnos; SODOBNA USTREZNICA: obravnavan
2.1 navadno v zvezi dobro/visoko držan ki se mu izkazuje zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
3. ki neprostovoljno ostaja na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: pridržan
3.1 ki mu je onemogočeno opravljati svojo funkcijo
4. ki se dela, izvaja; SODOBNA USTREZNICA: opravljan
4.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža, da je uresničeno dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik
5. ki je zahtevan, obvezujoč in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
6. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 29 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
êrg -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
glúh -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov: gluh človek;
fant je od rojstva popolnoma gluh;
gluh na levo uho;
gluh kakor kamen, zemlja / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet;
gluh za sodobne probleme;
ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam 3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd;
bil je sam v gluhem prostoru;
gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem// knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih // ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina 4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top5. neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino 6. prazen, jalov: gluho klasje;
gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitna
● pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati
♦ čeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžgeglúho prisl.:
gluho je čofnil v vodo; koraki so gluho odmevali
glúhi -a -o sam.:
zavod za gluhe in naglušne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Góbi -ja m z -em zem. i. (ọ̑) |azijska puščava|góbijski -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
grúščnata puščáva -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hamáda -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hládna puščáva -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
..jáva ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'lastnost' goščáva, puščáva, trdnjáva
2. 'dejanje' kurjáva, meljáva
3. 'snov' kurjáva, meljáva, zelenjáva
4. 'prostor, mesto' puščáva, širjáva; prim. ..ava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jemenskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog jemenska jemensko pridevnikIZGOVOR: [jémənski]
ZVEZE: jemenski rial
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jermosól -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jordanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 jordanska jordansko tudi jordanijski jordanijska jordanijsko pridevnikIZGOVOR: [jordánski] tudi [jordánijski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Kalahári -ja m s -em zem. i. (ȃ) |afriška puščava|kalahárijski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kalifornijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog kalifornijska kalifornijsko pridevnikIZGOVOR: [kalifórnijski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kamníta puščáva -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kamníta puščáva -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica] 1. žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
2. navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša
3. ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune
4. iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna
STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica ETIMOLOGIJA: ↑kobila
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
léd Frazemi s sestavino léd:
bíti na tánkem lédu,
dáti se kómu speljáti na léd,
gládek kàkor léd,
hláden kot léd,
léd je prebít,
[mŕzel] kot léd,
na jezíku méd, v sŕcu léd,
prebíti léd,
pustíti se kómu speljáti na léd,
speljáti kóga na léd,
spólzek kàkor léd,
státi na tánkem lédu,
znájti se na tánkem lédu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ledéna puščáva -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Libijska puščavaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Libijske puščave samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
puščava v severnem in vzhodnem delu Sahare
IZGOVOR: [líbijska puščáva], rodilnik [líbijske puščáve]
BESEDOTVORJE: libijskopuščavski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Líbijska puščáva -e -e ž, zem. i. (í ȃ) |del Sahare|: v ~i ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Mala peščena puščavaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Male peščene puščave samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
puščava v Zahodni Avstraliji
IZGOVOR: [mála peščéna puščáva], rodilnik [mále peščéne puščáve]
BESEDOTVORJE: malopeščenopuščavski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mongólski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Mongole ali Mongolijo: mongolski imperij;
mongolski kan, poglavar, vladar;
mongolski osvajalci;
mongolski vpadi;
mongolske horde / mongolski konji, nomadi; mongolska prestolnica; mongolska puščava, stepa; mongolska plemena 2. antr. mongoliden: mongolska plemena / mongolska rasa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
namibijskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog namibijska namibijsko pridevnikIZGOVOR: [namíbijski]
ZVEZE: namibijski dolar
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Négev -a m, zem. i. (ẹ̑) |izraelska puščava|négevski -a -o (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
NevadaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Nevade samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Združenih državah Amerike
IZGOVOR: [neváda], rodilnik [neváde]
BESEDOTVORJE: Nevadec, Nevadka, Nevadčev, Nevadkin, nevadski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nevadskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog nevadska nevadsko pridevnikIZGOVOR: [nevátski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
NigrčevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Nigrčeva Nigrčevo pridevnikIZGOVOR: [nígərčeu̯], ženski spol [nígərčeva], srednji spol [nígərčevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Nova MehikaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Nove Mehike samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Združenih državah Amerike
IZGOVOR: [nôva méhika], rodilnik [nôve méhike]
BESEDOTVORJE: Novomehičan, Novomehičanka, Novomehičančev, Novomehičankin, novomehiški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
novomehiškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog novomehiška novomehiško pridevnikIZGOVOR: [novoméhiški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Nubijska puščavaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Nubijske puščave samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
puščava v vzhodnem delu Sahare
IZGOVOR: [núbijska puščáva], rodilnik [núbijske puščáve]
BESEDOTVORJE: nubijskopuščavski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Núbijska puščáva -e -e ž, zem. i. (ú ȃ) v ~i ~inubijskopuščávski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
opásti, -pádem, vb. pf. 1) abfallen (o listju), Cig.; = opasti se: Vse prehitro, ve preproste, Se opadle na tla boste, Vod. (Pes.); — versinken, Mur.; — in Verfall gerathen, Cig.; — 2) fallend bedecken (o snegu), Jan.; s slano o. kaj, bereifen, Cig.; puščava je kakor s slano in ivjem opadena, Ravn.; — 3) befallen, ergreifen (von Gemüthszuständen), Jan.; bridkost ga opade, Burg.; — opaden, betroffen, Cig., Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pẹščę̑n, adj. Sand-, sandig; peščena zemlja, peščena tla, der Sandboden; peščena puščava, die Sandwüste, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
peščéna puščáva -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
piščava gl.
puščava
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pôlpuščáva -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Prevajanje občnoimenskih prvin zemljepisnih imen
Zakaj se v nekaterih večbesednih zemljepisnih imenih občnih sestavin ne prevaja (primer: New York)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pródnata puščáva -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pȗst1 pústa prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
püstína -e ž pustinja, puščava: Pusztaság; püscsáva, püsztina KOJ 1833, 169; povszéd zú'sna püsztina KOJ 1848, 4; Püsztina, püsztina, doline püsztina KAJ 1870, 141; z-ete 'salosztne püsztine vu nebeszko Cananeánszko zemlo bi mogli pridti KM 1783, 158; gde nájde tú'sno püsztino KOJ 1848, 37; Gláſz kricsécsega vu püſztini KŠ 1771, 103; gda je najmre eto v-püſztini bilou KMK 1780, 35; Gda várase, vészi, püsztine naprejprinásamo KOJ 1833, 10; To dejte je pa raſzlo, i bilou i vu püſztinaj KŠ 1771, 167; ki ſzo ſzedemdeſzét i vecs lejt vu püsztinaj ſzlü'ſili KM 1783, 200; Od potuvanya po püſztinaj KM 1796, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pustínja -e ž (í) knjiž. 1. obširen travnat svet: pustinje v Afriki;
pustinje in puščave / ruske pustinje stepe2. puščava, pušča: zelenice v pustinji / požar je spremenil gozd v črno pustinjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pustīti -ím dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pušava gl. puščava ♦ P: 2 (TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
púšča – glej puščȃva
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
puščáva -e ž (ȃ) 1. obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva: potovati skozi puščavo;
zelenice v puščavi / kamnita, peščena puščava; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod; ekspr. sinovi puščave puščavski nomadi, beduini// ekspr., navadno s prilastkom pust, nerodoviten svet: še kozo je težko prehraniti v tej puščavi 2. ekspr., navadno s prilastkom pust, odmaknjen kraj: kazensko so ga premestili v hribovsko puščavo;
v tej puščavi ni nobene zabave 3. ekspr., s prilastkom kar je, se zdi zaradi odsotnosti določenih lastnosti, stvari pusto, prazno: morska puščava / puščava misli, srca; puščava življenja
● ekspr. spremeniti mesto v puščavo opustošiti, porušiti ga; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
puščáva SSKJ² samostalnik ženskega spola
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
puščáva -e ž (ȃ) potovati skozi ~o; poud. |pust, nerodoviten svet|; vznes. ~ življenja |pusto življenje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Puščáva -e ž, zem. i. (ȃ) |pri Mariboru|: v in na ~ipuščávski -a -o (ȃ)Puščávčan -a m, preb. i. (ȃ)Puščávčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
puščáva -e
ž obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
puščáva Frazemi s sestavino puščáva:
glás vpijóčega v puščávi,
klíc vpijóčega v puščávi,
kot puščáva dežjà,
kot puščáva vôde,
krík vpijóčega v puščávi,
potrebováti kàj kot puščáva dež,
potrebováti kàj kot puščava vôdo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
puščȃva, f. 1) die Wüste, die Einöde; — 2) = pusta jed, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
püščáva -e ž puščava, pustinja: Pusztaság; püscsáva, püsztina KOJ 1833, 169; Teda je Jezus odneſeni vu püſcsávo od Dühá KŠ 1771, 10; ár ſzo doli pobiti vu püſcsávi KŠ 1771, 508
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
puščava [puščȃva]
samostalnik ženskega spolaneobljudena, neobdelana zemlja; pustinja; samota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
puščava -e ž puščava:
is Paradisha je bila ratala ena bodezha puszhava im. ed. ǀ prideio veno nerodovitno pushavo tož. ed. ǀ ie mogal veno puszhavo tož. ed. beishat ǀ Je JESUS od Duhà v' puſzhauo tož. ed. pelan ǀ je bil ſashel veno puſzhavo tož. ed. ǀ imà ta Folk puſtiti poiti v'pushavo tož. ed. Bogu offrovati ǀ vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo tož. ed. poshilal ǀ so bily poslali v'puszhauo tož. ed. vprashat S. Joanneſa ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo tož. ed. pershla ǀ kadar po puszhavi mest. ed. je raishal pruti desheli te oblube ǀ v' taisti pushavi mest. ed. nej ſo mogli ni kruha, ni druge shpishe imeti ǀ ſo v puſzhavi mest. ed. telleta molili ǀ David je molil v'puszhavi mest. ed. ǀ v'pushzhavi mest. ed. ſe je poſtil ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave im. mn., kateri nepolnio Nebù ǀ s'kuſi taiſte puszhave tož. mn., ym oblubi eniga Angela ſa Variha dati ǀ v' shtrashne puszhave tož. mn. ſo shli prebivat ǀ ſo bilij v'te velike, inu nerodovitne pushzhave tož. mn. prishli ǀ Pogledajte v'Puszhave tož. mn., inu premiſlite kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ te shalostne Pushave tož. mn. ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ on je od ludy beishal, inu raishi v' puszhavah mest. mn., kakor v' meſtah prebival ǀ ſedem lejt Kakor ena svirina po pushavah mest. mn. je hodil ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah mest. mn. paſsly ǀ ſe pergliha enimu strashnimu Vgrabzu, kateri v'puſhavah mest. mn. prebiva
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
puščáva -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
puščava ► pišˈčaːva -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
püščávati tudi piščávati -am nedov. puščati: a nevolo, ſtero na náſz püſcsávas, trpimo KŠ 1771, 833; Ki püscsávas na vſze áldov BRM 1823, 331; eta slednjejšnja [sviloprejka] svoja jajčica püščáva AI 1878, 34; ino neskodne Poti ji nepüscsávaj BRM 1823, 33; Jezik nas naj on zdr'záva, Na hüdi grejh ne piſcsáva BKM 1789, 140 püščávati se -am se nedov. spuščati se: Ereszkedni; püscsávati sze KOJ 1833, 155 püščávani -a -o puščan: Tor. Od sé püščávane vonjüje je poznan AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
puščȃvnik – glej puščȃva
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
puščȃvski – glej puščȃva
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
püščína -e ž pustinja, puščava: Ovo, vu püscsini je KŠ 1771, 12a; Vejm ſzi nigda csüdno hráno vu 'zitki, Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidovſzki BKM 1789, 326
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rég -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
SaharaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Sahare samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [sahára], rodilnik [saháre] in [sáhara], rodilnik [sáhare]
BESEDOTVORJE: saharski
ZVEZE: potrebovati kot Sahara vodo koga, kaj
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Sahára -e in Sáhara -e ž, zem. i. (ȃ; ȃ) |afriška puščava|: v ~isahárski -a -o in sáharski -a -o (ȃ; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Sáhara Frazemi s sestavino Sáhara:
potrebováti kàj kot Sáhara vôdo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sáharski in sahárski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na Saharo: saharski pesek / saharska puščava / ekspr. saharska suša, žeja zelo velika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sáje Frazemi s sestavino sáje:
čŕn kot sáje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
serír -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skálnata puščáva -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
slán -a -o stil. -ó prid. (ȃ á) 1. ki ima okus po soli: izpljuniti slano morsko vodo;
kri je slana / slan okus // ki mu je dodana sol: zaradi bolezni ne sme jesti slanih jedi; kuhati zelenjavo v slani vodi / pokusi, če je juha dovolj slana / jedi so bile slane, zato jih je žejalo zelo slane; omaka še ni slana osoljena / slani krompir v slani vodi kuhan olupljen krompir; postreči z vinom in slanimi palčkami; slane preste preste, pred pečenjem posute s soljo; slano pecivo nesladkano drobno pecivo za k pijačam
● ekspr. še za slan krop ne bo zaslužil zelo malo2. ki vsebuje sol: slani izviri;
slano jezero / slana puščava / ekspr. ni mu do te slane luže do morja3. ekspr. nespodoben, neprimeren: slani dovtipi;
precej slane šale;
pripovedovali so si slane zgodbice 4. ekspr. zelo visok: po slabem kosilu je dobil slan račun;
slane cene v obmorskih krajih / hoteli so zelo slani dragisláno stil. slanó prisl.:
slano plačati blago
sláni -a -o sam.:
ekspr. povedal je marsikatero pametno in slano pikro, ostro besedo; razlikovati med sladkim in slanim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
slána puščáva -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sléjdnji -a -e prid. 1. zadnji: Utólsó; szlejdnyi, zádnyi -a -o KOJ 1833, 179; Ja ſzem te prvi i ſzlejdnyi KŠ 1754, 87; Te ſzlejdnyi nepriáteo ſzmrt ſze na nikoj ſzprávi KŠ 1771, 522; Na leta ſzlêdnyi vecsér BRM 1823, X; Jezusa szlêdnyi sors KAJ 1848, VI; Szlednyi sztrláj AI 1875, kaz. br. 7; gda naſſa ſzlejdnya vöra pride KŠ 1754, 175; i bode tá ſzlejdnya zbloudnoſzt hüſa, od te prve KŠ 1771, 97; Gda pride ſzlejdnye vrejme BKM 1789, 65; dokecs i te ſzlejdnyi pejnez ne plácsas KŠ 1771, 215; da mi ſzlejdnyo miloscso darujes KŠ 1771, 114; Za edno ſzlejdnyo kriviczo Pride vpeklénſzko temniczo BKM 1789, 400; Goſzpon Jezus právi pri Sz. Marki na ſzlejdnyem táli KŠ 1754, 187; ſzkázani je pa vetim ſzlejdnyem vrejmeni za volo váſz KŠ 1771, 704; Sztrosek bode Na mojoj ſzlejdnyoj pouti KŠ 1754, 259; Záto nyemi piſe z-Rima vu ſzlejdnyoj vouzi KŠ 1771, 644; moke, ſtere ſzi vu tvojoj ſzlejdnyoj vöri pretrpo KM 1783, 36; Vu ſzlejdnyem vrejmeni ſzvejta BKM 1789, 4; Mati sze trudi szlêdnyov mocsjov AI 1875, kaz. br. 8; Dvej ſzlejdnyi zapouvidi prepovidávata onih po'selejnye KMK 1780, 4; za toga volo, ka ſzo ſzlejdnye recsi nej ednáko kapale BKM 1789, 3; Szlêdnya dugoványa KAJ 1848, IX; I Pridavek od csetvéri ſzlejdnyi Dejl KMK 1780, 4; ti ſzám ládai, i ſzlednye náſz KM 1783, 66; kaj je Boug náſz ſzlejdnye Apoſtole vö pokázao KŠ 1771, 497; ete mêszec szlêdnye dni nazej pridévsi AI 1875, kaz. br. 8; kaj vu ſzlejdnyi vrejmenaj odſztoupijo niki od vöre KŠ 1771, 638 2. poslednji: Szlejdnye Mázanye KMK 1780, 57; gda pride vsze ſzoudit Szodecz na dén ſzlejdnyi KM 1783, 53; nazviſcsávanye od ſzlejdnyi dnévov KŠ 1771, 633; Szlejdnya mirajoucsega Zdihávanya KM 1783, 194 3. skrajen, najbolj oddaljen: bodete mi ſzvedoczke do ſzlejdnye zemlé KŠ 1771, 342 slednjéšnji -a -e zadnji: sviloprejec i sviloprejka, eta slednješnja svoja jajčica püščáva AI 1878, 34 nájslédnji tudi nájsléjdnji -a -e zadnji: veliki táo má, ka sze vu Ausztrii vu najszlêdnyi 25 lêt zgodilo AI 1875, br. 2, 8; Rákel, i Jo'sef ſzta naj ſzlejdnyiva bilá KM 1796, 22 sléjdnji -a -e sam. zadnji: i bodo ta ſzlejdnya csloveka onoga hüſa od ti prvi KŠ 1771, 208; zacsni ſze pa od ſzlejdnyega do prvoga KŠ 1771, 64; na szlêdnye 'ze dête prôti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; szlejdnye ido szpát [ženske] KOJ 1845, 41; jaſz pa ſcsém etomi ſzlejdnyemi teliko dati, liki tebi KŠ 1771, 65
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
svilopréjka -e ž sviloprejka: sviloprejka, eta jajčica püščáva AI 1878, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Tákla Makán ~ -a m, zem. i. (ȃ ȃ) |kitajska puščava|: v ~ ~utaklamakánski -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tôpla puščáva -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
TurkmenistanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Turkmenistana samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [turkménistan], rodilnik [turkménistana]
BESEDOTVORJE: Turkmenistanec, Turkmenistanka, Turkmenistančev, Turkmenistankin, turkmenistanski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
utaškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog utaška utaško pridevnikIZGOVOR: [jútaški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Velika arabska puščavaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Velike arabske puščave samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [vélika arápska puščáva], rodilnik [vélike arápske puščáve]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Velika Viktorijina puščavaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Velike Viktorijine puščave samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [vélika viktórijina puščáva], rodilnik [vélike viktórijine puščáve]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode,
kàj ne píje vôde,
kalíti vôdo [kómu],
kot ôgenj in vôda,
kot puščáva vôde,
kot ríba v vôdi,
krí ni vôda,
napeljáti vôdo na svój mlín,
ne kròp ne vôda,
nosíti vôdo v Sávo,
ob krúhu in vôdi,
obrníti vôdo na svój mlín,
pásti v vôdo,
peljáti kóga žéjnega čez vôdo,
píti víno kot vôdo,
plávati kot ríba [v vôdi],
počútiti se kot ríba v vôdi,
postíti se ob krúhu in vôdi,
potrebováti kàj kot Sahára vôdo,
potrebováti kàj kot puščáva vôdo,
potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo,
precéj vôde bo šè pretêklo,
precéj vôde je [žé] pretêklo,
prepeljáti kóga žéjnega čez vódo,
ráca na vôdi,
raztápljati se kot sládkor v vôdi,
[sàj] ne gorí vôda,
skalíti vôdo [kómu],
skočíti v vôdo,
speljáti vôdo na svój mlín,
speljeváti vôdo na svój mlín,
[tám] za devêtimi gorámi [in vodámi],
tíha vôda,
topíti se kot sládkor v vôdi,
trésti se kot šíba [na vôdi],
utopíti kóga v žlíci vôde,
[vèndar] ne gorí vôda,
vihár v kozárcu vôde,
vôda na mlín kóga,
vôda têče kómu v gŕlo,
v rešêtu vôdo nosíti,
z rešêtom vôdo nosíti,
z rešêtom vôdo zajémati,
zaíti v nevárne vôde,
zdràv kot ríba [v vôdi],
znájti se kot ríba v vôdi,
znájti se v nevárnih vôdah,
živéti ob krúhu in vôdi,
življênje ob krúhu in vôdi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Zahodnoavstralska planotaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Zahodnoavstralske planote samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [zahódnoau̯strálska planôta], rodilnik [zahódnoau̯strálske planôte]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavzémati -am nedov. (ẹ̑) 1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: vojaki so zavzemali eno utrdbo za drugo;
zavzemati nova ozemlja / v naskoku, z naskoki zavzemati trdnjavo 2. prihajati na kak prostor z namenom pridobiti si ga za uresničenje svojih ciljev, opravljanje kake dejavnosti: uporniki so zavzemali položaje, s katerih se je videlo daleč po dolini;
zavzemati strateško pomembne točke // prihajati na kak prostor z namenom živeti, obstajati na njem: izpraznjeno pokrajino so zavzemala sosednja ljudstva; z naseljevanjem zavzemati // prihajati na kak prostor z določenim namenom sploh: zavzemati mesta manjkajočih igralcev / šport. žarg. tekmovalci so zavzemali startne položaje so se postavljali v startne položaje3. začenjati obstajati kje: puščava zavzema čedalje večjo površino / publ.: gibanje za mir zavzema vse večji obseg; nasprotovanje oblastem je zavzemalo različne oblike dobivalo4. s svojim obsegom, razsežnostjo porabljati del razpoložljivega prostora: ti predmeti po nepotrebnem zavzemajo prostor v sobi;
slika zavzema večji del stene;
zavzemati čim manjšo površino / članek zavzema celo stran; gozd zavzema več kot polovico tega območja // publ. imeti kot sestavni del: ta krajevna skupnost zavzema tri vasi / skoraj polovico prometa v trgovini zavzemajo izdelki domače obrti 5. s prislovnim določilom, navadno v zvezi z mesto biti v kakem sistemu, kaki razporeditvi v položaju, kot ga izraža določilo: njihov klub zavzema osrednje mesto med klubi / posebno mesto v poslovanju podjetja zavzema izvoz opreme // publ. imeti, zasedati: zavzemal je odgovorna mesta, položaje v različnih podjetjih 6. publ. imeti, izražati: vedno zavzema skrajna stališča / do takih pojavov zavzema kritičen odnos je zelo kritičen
● publ. delo ga je popolnoma zavzemalo ga je zelo zaposlovalo; mu je jemalo veliko časa; zastar. zavzemala ga je misel nanjo veliko je mislil nanjo; zastar. v mladih letih so ga zavzemali pustolovski romani prevzemali, navduševali; publ. zavzemati tuja tržišča začenjati prodajati svoje izdelke na tujih tržiščihzavzémati se v zvezi z za
kazati, izražati voljo, hotenje, da se kaj doseže, uresniči: zavzemati se za ponovno uvedbo klasične gimnazije; zavzemati se za zadružništvo; v javnosti se zavzemati za pravice otrok; dosledno, načelno se zavzemati za kaj / močno so se zavzemali, da bi proslava uspela si prizadevali
// z izražanjem volje, hotenja poskušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: zavzemati se za brezposelne; sindikat se je pri vodstvu zavzemal za delavce; povsod se zavzema zanjo
zavzemajóč -a -e:
padli so, zavzemajoč sovražnikovo postojanko; veliko površino zavzemajoča stavba; stranka, zavzemajoča se za hitrejši gospodarski razvoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zavzémati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj jemati pod nadzor koga/kaj
Vojaki so /v naskoku/ zavzemali eno mesto za drugim.
2.
kdo/kaj z namenom pridobivati koga/kaj
Uporniki so /vztrajno po kilometrih/ zavzemali položaje.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začenjati dobivati kaj 'stanje/lastnost'
Puščava je zavzemala /čedalje/ večjo površino.
4.
kdo/kaj obsegati kaj
Ti predmeti /po nepotrebnem/ zavzemajo prostor v sobi.
5.
v zvezi z mesto kdo/kaj imeti mesto v/na/po čem / med kom/čim / kje
Njihov klub zavzema pomembno mesto med klubi.
6.
kdo/kaj imeti kaj 'stališče/namen'
Vedno zavzemajo skrajna stališča in nadvse kritičen odnos.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024