brìn, -ína, m. der Wacholder (juniperus communis), Mur., Cig., Rez.-Mik., Kras-Erj. (Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, Ravn.; spustil se je v beg in točil črez kamen in brin, Jurč.
klicȃvəc, -vca, m. der Rufer, Mur., Cig., Jan.; glas klicavca v puščavi, C.
košȃrstvọ, n. die Korbmacherei, Cig., nk.; veliko samotarjev v puščavi se je živilo s košarstvom, Cv.
oāza, f. zelenica v puščavi, die Oase.
poráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) schlagen: p. ali udariti kamen v puščavi, Krelj; (fig.) s slepoto in okornostjo poraženi, Krelj; — verletzen, verwunden, Meg.; z roko ali dejanjem p., Krelj; — niederwerfen, zugrunde richten, Vrsno-Erj. (Torb.), Vrt.; — 2) das Getreide beim Messen abstreichen, Cig.
pǫ́titi 1., -im, vb. impf. 1) p. koga, jemandem den Weg weisen, Cig.; — Weisungen geben, anleiten, belehren, C.; unterrichten, unterweisen, ogr.-C.; jaz sem ga dobro potil, ali ni me poslušal, Koborid-Erj. (Torb.); — 2) p. se, sich auf den Weg machen, ogr.-C.; p. se v kraj (weg), C.; — 3) p. se, sich zurecht finden, begreifen, verstehen, ogr.-C.; — 4) = potovati: Izraelci so celih 40 let po puščavi potili, Škrb.
pustóba, f. 1) die Öde, Dict., C., Jurč.; razsrdili so ga v puščavi ino ga razdražili v pustobi, Trub.; hočem potoke v pustobi dati, Dalm.; — 2) ein abgeschmackter, fader Mensch, Jan.
razpotəkníti, -táknem, vb. pf. an verschiedenen Orten hineinstecken: (pren.) unterbringen: najdence po hišah, vojake na stan r., Levst. (Nauk); skrivši r. se po puščavi, sich in der Wüste verstecken, Dalm.
rodíti 1., -ím, vb. impf. et pf. 1) zeugen (v evangeliju): Abraham je rodil Izaka; — 2) gebären; žena, kadar rodi, ima bridkost, ali kadar dete porodi, uže ne misli na bridkost, Krelj; ti, neporodna, kir (ki) ne rodiš, Dalm.; veseli se, ti nerodovitna, katera ne rodiš, Jap. (Sv. p.); kar mačka rodi, rado miši lovi; V Arabje puščavi Se ptiček rodi, Preš.; — r. se, geboren werden; rojen je prvega januarja; — 3) Früchte tragen: to drevo rodi obilo sadu; — hervorbringen, entstehen machen: zemlja naj rodi travo, zeli in rodovitna drevesa, Ravn.; — 4) erzeugen, verursachen; prepir rodi sovraštvo; r. se, entstehen; iz prepira se rodi sovraštvo.
uję́ti, ujámem, vb. pf. 1) fangen, abfangen, gefangen nehmen; ujeti vojaki; erwischen; u. bolezen; — auffangen: u. kaj v roko; u. koga za roko, jemanden bei der Hand erhaschen; u. besedo; u. solnčni žarek na uglajeno ploščo, Žnid.; — dež nas je ujel na potu, der Regen hat uns unterwegs überrascht; — u. se, sich fangen; zver, ptica se je ujela v past, v kletko: u. se za kako reč (n. pr. padaje), im Fallen etwas ergreifen, erfassen; u. se, sich gegenseitig erfassen, sich verranken, Cig.; — oko se z očesom ujame, oči se ujamejo, pogleda se ujameta, die Blicke begegnen sich; — 2) u. se, sich fügen, zutreffen: Bog je dal, da se je vse tako ujelo, Ravn.; in kako lepo se je prorokovo prorokovanje o glasu v puščavi ujelo! Ravn.; glej, kako so se ujele moje besede: kakor sem govoril in pričakoval, tako se je zgodilo, Notr.; — 3) u. oblačilo, če je predolgo ali preohlapno, einziehen, schmälern oder kürzen, V.-Cig., Notr.
vodník 2., m. 1) der Wasserkasten, Cig.; — 2) die Wasserabzucht: v. je v puščavi, das Wasser zieht durch die Bergart ab (mont.), V.-Cig.; die Wasserkluft, Cig.
zeleníca, f. 1) ein grünbewachsener Platz in einer felsigen Gegend, Gor.-M.; die Oase: z. v puščavi, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) grüne Erde, Cig.; — 3) der Grünspan, Cig. (T.), DZ., Levst. (Beč.); = kotlovinska z., Jan., Vrt.; — 4) die Grünsucht, Cig.; — 5) der Buchsbaum, C.