jakobínec -nca m (ȋ)
1. zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnik nižje buržoazije, ki je vzela oblast žirondistom, ali pristaš njene politike: vlada jakobincev; jakobinci in žirondisti
2. ekspr. ekstremni revolucionar, radikalec: mladine so se polastili jakobinci in heretiki
1. zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnik nižje buržoazije, ki je vzela oblast žirondistom, ali pristaš njene politike: vlada jakobincev; jakobinci in žirondisti
2. ekspr. ekstremni revolucionar, radikalec: mladine so se polastili jakobinci in heretiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
radikál -a m (ȃ)
1. radikalec: radikali in oportunisti / radikali niso hoteli sodelovati v vladi
♦ zgod. (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja
2. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent; koren1: izračunati radikal
3. kem. atomska skupina, ki nastopa navadno v organskih spojinah in je sama zelo redko obstojna: razpad molekule v radikale / prosti radikali ki niso vezani v molekulo
1. radikalec: radikali in oportunisti / radikali niso hoteli sodelovati v vladi
♦ zgod. (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja
2. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent; koren1: izračunati radikal
3. kem. atomska skupina, ki nastopa navadno v organskih spojinah in je sama zelo redko obstojna: razpad molekule v radikale / prosti radikali ki niso vezani v molekulo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
radikál -a m, člov. (ȃ) radikalec; neživ., kem. razpad molekule v ~e; mat. izračunati ~ koren
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
radikálec -lca m (ȃ)
človek radikalnih nazorov, dejanj: postati radikalec; radikalci in nazadnjaki
// pripadnik radikalne skupine, stranke: radikalci so izstopili iz vlade
♦ zgod. (narodni) radikalec (narodni) radikal
človek radikalnih nazorov, dejanj: postati radikalec; radikalci in nazadnjaki
// pripadnik radikalne skupine, stranke: radikalci so izstopili iz vlade
♦ zgod. (narodni) radikalec (narodni) radikal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
radikálec -lca m z -em člov. (ȃ)
radikálka -e ž, člov. (ȃ)
radikálčev -a -o (ȃ)
radikálka -e ž, člov. (ȃ)
radikálčev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
radikálec -lca m
človek, ki v svojih nazorih, dejanjih odločno, brez popuščanja zagovarja spremembe bistva, temelja česa
SINONIMI:
GLEJ ŠE: radikal
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024
radikāləc, -lca, m. der Radicale, Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
radikȃlen -lna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.