radožív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki rad živi, uživa: radoživi mladi mož je vedno bolj zanemarjal svojo ženo / radoživa renesansa / radoživ nasmeh / radoživ plevelradožívo prisl.: radoživo pogledovati za dekleti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.