izgòn -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od izgnati: izgon okupatorja / izgon Slovencev med vojno v Srbijo
♦ pravn. izgon prisilna odstranitev tujega državljana iz države; rel. izgon iz raja 2. nar. pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: ob izgonu stoji znamenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ráj1 in ràj rája m (ȃ; ȁ á) 1. v nekaterih religijah kraj popolnega veselja, ugodja, kamor pridejo za nagrado pravični, dobri ljudje po smrti: ona bo gotovo prišla v raj / janičarji so se srdito borili, da bi po junaški smrti prišli v raj // v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: iti, priti v raj; zaslužiti (si) raj; pekel, vice, raj / nebeški raj / pri omenjanju pokojnega Bog mu daj sveti raj // po bibliji kraj na zemlji, kjer sta živela Adam in Eva: izgnati iz raja; ptice, živali v raju; tu je lepo kot v raju; živi kakor v raju / zemeljski raj 2. ekspr. velika sreča, ugodje, udobje: obljubljal ji je raj / sanjal je o raju ljubezni / tu je raj za otroke
● ekspr. imeti raj na zemlji dobro, srečno živeti; knjiž. želi si v planinski raj v planine, kjer se počuti srečnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ràj2 in ráj rája m (ȁ á; ȃ) star. ples: godci so zaigrali za raj;
raj pod lipo / ljudski raji / iti na raj
♦ etn. raj vsak ljudski ples v Ziljski dolini na Koroškem; prvi raj ples v Ziljski dolini, na katerem prvič plešejo pravkar dorasla dekleta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
rája -e ž (á) 1. zgod., v turškem okolju nemuslimanski podložniki: izkoriščati, zatirati rajo;
raja se je upirala agam 2. ekspr. revnejši ljudje, ki nimajo možnosti, pravice odločanja: raja se vodstvu ni upala upreti;
brezpravna, lačna, nevedna raja;
gospoda in raja / tlačanska, uradniška raja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
rájati2 -am nedov. (á) zastar. rojevati, roditi: rajala je fanta za fantom / lakomnost raja nesrečo / v njej se je rajala huda slutnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ráža -e ž (á) zool. morska riba romboidne oblike z močnim trnastim repom, Raja: morski psi, skati in raže / zvezdasta raža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
tŕnov in tŕnjev -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima trne: trnov grm;
trnova vejica 2. ki je iz trnja: trnov venec;
trnova ograja / trnova gošča 3. ekspr. hud, težek: imeti trnovo mladost;
trnovo življenje / trnova pot naših umetnikov težko življenje
♦ rel. trnova krona; zool. trnova kamenica velika ploščata morska riba s trni na hrbtu in dolgem, ozkem repu, Raja clavata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.