francežiš prisl., lavertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Hùnjad -a m Hunjadi: I járem robsztva je sztrla Tü rama Hunyada AIP 1876, br. 6, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kita ž, F14, acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide, vude, ẛhyle, ali kite; caesaries, dolgi laſſè, kitta; cartilago, hruſhtaniz, kitta; cincinnus, -ni, kite, kravṡhaſti laſſè; cinnus, kite kravṡhaſtih laṡ; cirrus, -i, zhuff, kitte na glavi; coma, kita, zhuf; fasciae crinales, kite, vpleitki; hapsus, -si, ena kita prediva, ali volne; lacertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau; nervus, -vi, kita, ṡhyla; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile inu kite ṡkarzio; taenia, -ae, vel tenia, -ae, ena s'laſſy ṡhnora, ali auba, ena kitta, ena dolga ṡa glavo pinta; virgo sub capillis, deikliza pod kitami

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kréjpiti -im tudi krepìti -ím nedov. krepiti, utrjevati: Jezus tva ſzmrt me more Krejpiti vu vöri BKM 1789, 81; Goſzpodne ti kreipiti mores mene SM 1747, 69; i vöro na 'zitek vekivecsni krepis ino potrdjávas KŠ 1754, 238; Vöro obüdí, kreipi, obdersi SM 1747, 35; Oprávla, potrdjáva i krepi KŠ 1754, 124; Dáj naj me tvoji dári, Obogatijo vu düsi, Krejpijo vtvojoj miloſcsi BKM 1789, 128; Tü sze verni krepijo V-vüpanyi KAJ 1848, 216; angyeo, ſteri ga je krepio KŠ 1771, 247; Nyegova 'sena ga je krejpila prouti szküsávanyom KOJ 1848, 89; Krejpi moje ſzlabo szrczé BKM 1789, 14; Krêpi moje ſzlabo ſzrdcze BRM 1823, 9; Krêpmo hodécse vu praviczi KAJ 1848, 289; naj bi ſztvojim ſz. Tejlom, i ſz-krvjom eti krejpili naſſe düse KM 1783, 158; i rama moja ga bode krepila TA 1848, 73
kréjpiti se -im se tudi krepìti se -ím se krepiti se, utrjevati se: To dejte je pa raſzlo, i krejpilo ſze je vdühi KŠ 1771, 171

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

maguerau –, lavertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po shivotu: tudi rama: tudi ena morska riba, po franceshish, Maguerau

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

naročaj m, F3, brachium, rama, roka, narozhei; sinus, -us, narozhai, materinu krilu, nédarje; ulmae, -arum, narozhei

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

naročaj -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

oznàniti oznánim dov. oznaniti, razglasiti, sporočiti: tákse je potrejbno oznaniti SM 1747, 199; Oznaniti ſzvojega Sziná KŠ 1771, 558; tou vam Boug oznáni KŠ 1771, 597; oznante Ivani, ſtera vidite KŠ 1771, 189; Naj jo oznánim KŠ 1771, 610; I oznano ſzam nyim imé tvoje KŠ 1771, 324; ki ſzi ſzám po tvojem ſz. Szini oznano KŠ 1771, 818; modrouszti tvoje szi oznáno KOJ 1845, 128; po steroi je nám Bogá oznano, Ki nám je i oznano vaſo lübézen KŠ 1771, 603; Meni je oznano on ſzvojo lübéznoſzt BKM 1789, 311; i idoucsi oznanili ſzo goſzpoudi KŠ 1771, 60; ino szo oznanili, da je okorónanye nevaláno KOJ 1848, 54
oznàniti se oznánim se
1. razodeti se: Ár dén poká'ze; kaj ſze vu ognyi oznáni KŠ 1771, 495; prosnye vaſe ſze naj oznánijo pri Bougi KŠ 1771, 599; i rama Goſzpodnova komi ſze je oznánila KŠ 1771, 309; Bo'za rejcs ſze je znouvics nám oznánila BKM 1789, 5
2. oznaniti se, sporočiti se: Gda bi sze tou po Országi oznanilo KOJ 1848, 70; Tüdi sze oznani, csi szo steri vözbriszani KOJ 1845, 93
oznànivši -a -e ko je oznanil: Oznanivſi ſzvo moucs BKM 1789, 17; oznanovsi veliki zgübicsek AIP 1876, br. 2, 1
oznánjeni -a -o oznanjen, razglašen: zdaj je pa oznanyena tim ſzvétim KŠ 1771, 605; Csi je pa kaj oznanyeno KŠ 1771, 520; nema ednoga Szvécza z-csüdami oznanyenoga KOJ 1845, 79; vöre med vſzejmi poganmi oznanyene KŠ 1771, 486; Nasim lutheránom je tüdi vola bila taki na oznányeno vörvajnszko Potrplejnye molitvárnice szi goriposztaviti KOJ 1848, 115

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pazduha -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pléče -a s
1. pleča: Váll; rama, plécse KOJ 1833, 180; gori jo dene na plécsa ſzvoja KŠ 1771, 222; Veliki kri'z na plécſa, Denejo BKM 1789, 74; da ſze po onoga tvojega Sziná plécsaj prineſzémo KŠ 1771, 834; Ta skrinya je na plécsi neſſena KM 1796, 61
2. rama: rokou, polo'sivſi i z lejvoga plecsa na právo KMK 1780, 9; Vojnik na lêvom plecsi noszi szvoje ro'zjé KAJ 1870, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ráma, f. 1) die Schulter; na ramo si dejati kaj, etwas auf die Schulter nehmen; na obeh ramah nositi, wankelmüthig sein, es bald mit diesem, bald mit jenem halten, Jap. (Prid.); — 2) der Arm des Hebels, DZ., Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ràma -e ž rama: i rama Goſzpodnova komi ſze je oznánila KŠ 1771, 309; Vlomi ramo nevernika TA 1848, 9; Vcsino je moucs vu rami ſzvojoj KŠ 1771, 165; vu Egyptomſzkoj zemli, i zviſzikov ramov je je vö 'znyé ſzpelao KŠ 1771, 382; naj plácsas z ramov tvojov TA 1848, 9; sinyek, prszi, rame szo tüdi táli têla KAJ 1870, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Ráma -e ž Rama: Gláſz je vRámi ſzliſani KŠ 1771, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rama [ráma] samostalnik ženskega spola

rama

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rama ž, F9, aclaſsis, ſuknîa, katera nei od rame doli ẛaſhita; bajulare, na rami noſſiti; brachiale, rame zhednoſt; brachium, rama, roka, narozhei; exertare, odkriti rame, odgarniti, reṡodeti; humerus, -ri, rama; lacertosus, -a, -um, v'ramah mozhán, ják; lacertus, -ti, tá ribiza, ali ṡhylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau; scoptula operta, rame, ali plèzh platiṡzhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rama -e ž rama: kamen mu s'rame rod. ed. pade inu v'dolino ſe vali ǀ en velik Chrish na ramo tož. ed. ſi saloshj ǀ Angel ga je mogal po rami mest. ed. mozhnu udarit, zhe ga je hotel sbuditi ǀ kaj pomenio te rame im. mn. Boshje ǀ sdaj nej vezh sgledat tvojh ram rod. mn., inu rok, vſe, ſe je poshushilu, kakor ſinu ǀ njegovo butaro na ſvoje rame tož. mn. naloshi ǀ skrinio boshio na ſvoih ramah mest. mn. ſò nesli ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve pomagal kopat, inu na ſvoyh ramak mest. mn. je semlo noſſil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rama -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ramenica [rámenica] samostalnik ženskega spola

naramnica

PRIMERJAJ: naramnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rámica, f. dem. rama; die Achsel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rámọ, n. = rama: na rama zadeti, Ben.-Kl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ribica2 ž, F2, lacertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau; tendo, -nis, ribiza, ṡhylize

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

visokost ž, F13, altitudo, viſſokóſt; apex, verh, viſſokúſt, ſhpiza; aplustre, vel sumitas puppis, viſſokúſt tega ẛadnîga kerma v'ladji; celsitas, celsitudo, viſſokúſt; culmen, verh, viſſokúſt; dioptra, -ae, enu orodje ṡkuṡi kateru ſe gleda ene rizhy dolgúſt, ſhirokúſt, viſſokúſt. 2.Mach:11.v.21; eminentia, -ae, poviſhanîe, viſſokuſt, vun gledanîe, viſſok ſtán, velika zhaſt; excellentia, viſſokóſt, preṡhlaîtnoſt; excelsitas, viſsokost; proceritas, dolgúſt, viſſokúſt, ali raunoſt; rama, viſſokúſt; sublimitas, viſsokúst, poviṡhanîe; summitas, viſſokúſt, tú narviſhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

žilnat prid., F2, ancylogosum, tá ẛ[h]ylnata vès pod jesikom; lacertus, -ti, tá ribiza, ali ṡhylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.