Tiskanje

bráhia -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brahiálni aparát -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brahídij -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bráhion -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

epolẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

francežiš prisl., lavertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

górnja ráma -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

Hùnjad -a m Hunjadi: I járem robsztva je sztrla Tü rama Hunyada AIP 1876, br. 6, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

kita ž, F14, acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide, vude, ẛhyle, ali kite; caesaries, dolgi laſſè, kitta; cartilago, hruſhtaniz, kitta; cincinnus, -ni, kite, kravṡhaſti laſſè; cinnus, kite kravṡhaſtih laṡ; cirrus, -i, zhuff, kitte na glavi; coma, kita, zhuf; fasciae crinales, kite, vpleitki; hapsus, -si, ena kita prediva, ali volne; lacertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau; nervus, -vi, kita, ṡhyla; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile inu kite ṡkarzio; taenia, -ae, vel tenia, -ae, ena s'laſſy ṡhnora, ali auba, ena kitta, ena dolga ṡa glavo pinta; virgo sub capillis, deikliza pod kitami

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

kolčt-

1/29 (rama) / komentar / karta / gradivo h karti
1/61 (kolk) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

kréjpiti -im tudi krepìti -ím nedov. krepiti, utrjevati: Jezus tva ſzmrt me more Krejpiti vu vöri BKM 1789, 81; Goſzpodne ti kreipiti mores mene SM 1747, 69; i vöro na 'zitek vekivecsni krepis ino potrdjávas KŠ 1754, 238; Vöro obüdí, kreipi, obdersi SM 1747, 35; Oprávla, potrdjáva i krepi KŠ 1754, 124; Dáj naj me tvoji dári, Obogatijo vu düsi, Krejpijo vtvojoj miloſcsi BKM 1789, 128; Tü sze verni krepijo V-vüpanyi KAJ 1848, 216; angyeo, ſteri ga je krepio KŠ 1771, 247; Nyegova 'sena ga je krejpila prouti szküsávanyom KOJ 1848, 89; Krejpi moje ſzlabo szrczé BKM 1789, 14; Krêpi moje ſzlabo ſzrdcze BRM 1823, 9; Krêpmo hodécse vu praviczi KAJ 1848, 289; naj bi ſztvojim ſz. Tejlom, i ſz-krvjom eti krejpili naſſe düse KM 1783, 158; i rama moja ga bode krepila TA 1848, 73
kréjpiti se -im se tudi krepìti se -ím se krepiti se, utrjevati se: To dejte je pa raſzlo, i krejpilo ſze je vdühi KŠ 1771, 171

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

kučet

1/29 (rama) / komentar / karta / gradivo h karti
1/60 (križ) / komentar / karta / gradivo h karti
1/61 (kolk) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

lévi -a -o prid. (ẹ́)
1. ki je na isti strani telesa kot srce: leva noga, rama, roka; z levo stranjo telesa se je naslonil na zid; poškodovati si levo oko / levi čevelj za na levo nogo
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je prevrnil na levi bok; leva stran ceste; levo zadnje kolo se je snelo / levi breg reke gledano v smeri toka; levo krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
2. politično liberalen: poslanci leve opozicije; leva študentska organizacija / leve skupine v gibanju; levo krilo stranke
3. pog. nepomemben: veliko denarja je šlo za organizacijo neke leve prireditve
● nar. levi otroci otroci, ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski zvezi, nezakonski otroci; ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. ne gre tako lahko, čeprav sem mislil, da bom to naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; pog. ne gre z levo roko obsojati njihovo ravnanje brez premisleka; pog. delo opravlja z levo roko ne temeljito, površno; star. zakon na levo roko zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora; morganatični zakon; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko
♦ grad. leva vrata vrata, ki se odpirajo v levo; mat. leva stran enačbe stran, ki je na levi strani enačaja; navt. levi bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. levi (zidan) štedilnik štedilnik, pri katerem se vratca odpirajo v levo; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; polit. italijanski levi center; strojn. levi navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v nasprotni smeri kot urni kazalec; šport. levi krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na levi strani, zlasti pri nogometu; levo krilo igralec, ki igra na levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu

lévo

prisl.:

prehitevati levo

levo usmerjen časopis, politik

levo in desno od ceste ležijo njive

sedela je levo od njega

informacije dobite v sobi št. 15 levo

●

nav. iron. deliti nauke levo in desno vsem ljudem; zamahoval je s palico levo in desno na vse strani;

prim. leva1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

maguerau –, lavertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po shivotu: tudi rama: tudi ena morska riba, po franceshish, Maguerau

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

narȃmnica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

naročaj m, F3, brachium, rama, roka, narozhei; sinus, -us, narozhai, materinu krilu, nédarje; ulmae, -arum, narozhei

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

naročaj -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

Nenavadna slovenščina v medicinskih vedah

Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:

Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.

Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?

Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo "pospan". Ali je "pospan" slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

nótranja ráma -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

oznàniti oznánim dov. oznaniti, razglasiti, sporočiti: tákse je potrejbno oznaniti SM 1747, 199; Oznaniti ſzvojega Sziná KŠ 1771, 558; tou vam Boug oznáni KŠ 1771, 597; oznante Ivani, ſtera vidite KŠ 1771, 189; Naj jo oznánim KŠ 1771, 610; I oznano ſzam nyim imé tvoje KŠ 1771, 324; ki ſzi ſzám po tvojem ſz. Szini oznano KŠ 1771, 818; modrouszti tvoje szi oznáno KOJ 1845, 128; po steroi je nám Bogá oznano, Ki nám je i oznano vaſo lübézen KŠ 1771, 603; Meni je oznano on ſzvojo lübéznoſzt BKM 1789, 311; i idoucsi oznanili ſzo goſzpoudi KŠ 1771, 60; ino szo oznanili, da je okorónanye nevaláno KOJ 1848, 54
oznàniti se oznánim se
1. razodeti se: Ár dén poká'ze; kaj ſze vu ognyi oznáni KŠ 1771, 495; prosnye vaſe ſze naj oznánijo pri Bougi KŠ 1771, 599; i rama Goſzpodnova komi ſze je oznánila KŠ 1771, 309; Bo'za rejcs ſze je znouvics nám oznánila BKM 1789, 5
2. oznaniti se, sporočiti se: Gda bi sze tou po Országi oznanilo KOJ 1848, 70; Tüdi sze oznani, csi szo steri vözbriszani KOJ 1845, 93
oznànivši -a -e ko je oznanil: Oznanivſi ſzvo moucs BKM 1789, 17; oznanovsi veliki zgübicsek AIP 1876, br. 2, 1
oznánjeni -a -o oznanjen, razglašen: zdaj je pa oznanyena tim ſzvétim KŠ 1771, 605; Csi je pa kaj oznanyeno KŠ 1771, 520; nema ednoga Szvécza z-csüdami oznanyenoga KOJ 1845, 79; vöre med vſzejmi poganmi oznanyene KŠ 1771, 486; Nasim lutheránom je tüdi vola bila taki na oznányeno vörvajnszko Potrplejnye molitvárnice szi goriposztaviti KOJ 1848, 115

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

pȃzduha -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

pazduha -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

pléče plečẹ́ta s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

pléče -a s
1. pleča: Váll; rama, plécse KOJ 1833, 180; gori jo dene na plécsa ſzvoja KŠ 1771, 222; Veliki kri'z na plécſa, Denejo BKM 1789, 74; da ſze po onoga tvojega Sziná plécsaj prineſzémo KŠ 1771, 834; Ta skrinya je na plécsi neſſena KM 1796, 61
2. rama: rokou, polo'sivſi i z lejvoga plecsa na právo KMK 1780, 9; Vojnik na lêvom plecsi noszi szvoje ro'zjé KAJ 1870, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

pleče

1/29 (rama) / komentar / karta / gradivo h karti
1/60 (križ) / komentar / karta / gradivo h karti
1/62 (stegno) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ráma -e stil. -é ž (á)
1. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: rama ga boli; dvigniti, povesiti rame; preložiti tovor z rame na ramo; naslonil je puško k rami in ustrelil; obesiti puško čez ramo, na ramo; bil je ranjen v ramo; desna, leva rama; ima široke rame / čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; ekspr. od strahu je stisnil glavo med rame; star. stala sta si ramo ob rami z ramo ob rami / pri izražanju
a) žalosti, zadrege: povesiti rame
b) nevednosti, nezanimanja, dvoma: majati, skomigniti, zmigniti z ramami; pren., ekspr. vzeti križ na svoje rame
// del oblačila, ki pokriva ta del trupa: podložiti ramo / podaljšati, skrajšati rame; všitki na ramah / obleka je v ramah preozka
2. krak1, ročica: rama žerjava; svečnik s tremi ramami
● ekspr. nihče mu ne sega do rame po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; pog. vreči skrbi čez ramo ne ukvarjati se z njimi; star. tako govori, da ni ne za na ramo ne za na voz nesmiselno, neumno; ekspr. dvigniti koga na rame izraziti s tem navdušenje, veselje navadno zaradi uspeha, zmage; ekspr. pasti komu na rame postati breme koga; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost na svoje rame nase; ekspr., elipt. zdaj pa noge na rame treba je začeti hitro hoditi, teči; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ekspr. naše slovstvo stoji ob rami svetovni literaturi ji je enakovredno; publ. bojevala sta se z ramo ob rami skupaj, složno
♦ alp. rama ravna zareza v grebenu, kjer se njegov nagib zmanjša; arhit. stopniščna rama stopnice, ki povezujejo etažo s podestom ali s kako drugo etažo; voj. na (desno) ramo izraža povelje za namestitev strelnega orožja na desno ramo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

Rama

Predlog

Rame in Rama Rama samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

indijska bajeslovna oseba

IZGOVOR: [ráma], rodilnik [ráme] in [ráma]

BESEDOTVORJE: Ramov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ráma -e ž (á) preložiti tovor z ~e na ~o; biti ranjen v ~o; poud.: stisniti glavo med ~e |iz strahu dati; predati se|; stati ob ~i najboljšemu |biti mu enakovreden|; publ. bojevati se z ~o ob ~i skupaj, složno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

Ráma -e in Ráma -a m, oseb. i. (ȃ; ȃ) |indijska bajeslovna oseba|
Rámov -a -o (ȃ), ●Rámin -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ráma -e ž

stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka

SINONIMI:

rame

GLEJ ŠE SINONIM: krak1
GLEJ ŠE: bojevati se, enakovreden, stati3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024

ráma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ráma, f. 1) die Schulter; na ramo si dejati kaj, etwas auf die Schulter nehmen; na obeh ramah nositi, wankelmüthig sein, es bald mit diesem, bald mit jenem halten, Jap. (Prid.); — 2) der Arm des Hebels, DZ., Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ràma -e ž rama: i rama Goſzpodnova komi ſze je oznánila KŠ 1771, 309; Vlomi ramo nevernika TA 1848, 9; Vcsino je moucs vu rami ſzvojoj KŠ 1771, 165; vu Egyptomſzkoj zemli, i zviſzikov ramov je je vö 'znyé ſzpelao KŠ 1771, 382; naj plácsas z ramov tvojov TA 1848, 9; sinyek, prszi, rame szo tüdi táli têla KAJ 1870, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

Ráma -e ž Rama: Gláſz je vRámi ſzliſani KŠ 1771, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

rama [ráma] samostalnik ženskega spola

rama

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

rama ž, F9, aclaſsis, ſuknîa, katera nei od rame doli ẛaſhita; bajulare, na rami noſſiti; brachiale, rame zhednoſt; brachium, rama, roka, narozhei; exertare, odkriti rame, odgarniti, reṡodeti; humerus, -ri, rama; lacertosus, -a, -um, v'ramah mozhán, ják; lacertus, -ti, tá ribiza, ali ṡhylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau; scoptula operta, rame, ali plèzh platiṡzhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

rama -e ž rama: kamen mu s'rame rod. ed. pade inu v'dolino ſe vali ǀ en velik Chrish na ramo tož. ed. ſi saloshj ǀ Angel ga je mogal po rami mest. ed. mozhnu udarit, zhe ga je hotel sbuditi ǀ kaj pomenio te rame im. mn. Boshje ǀ sdaj nej vezh sgledat tvojh ram rod. mn., inu rok, vſe, ſe je poshushilu, kakor ſinu ǀ njegovo butaro na ſvoje rame tož. mn. naloshi ǀ skrinio boshio na ſvoih ramah mest. mn. ſò nesli ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve pomagal kopat, inu na ſvoyh ramak mest. mn. je semlo noſſil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

rama -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

rama

1/29 (rama) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

rama ► ˈraːma -e in ˈrame ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ráme – glej ráma

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

rame

1/29 (rama) / komentar / karta / gradivo h karti
1/30 (pazduha) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ramen

1/29 (rama) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ramenica [rámenica] samostalnik ženskega spola

naramnica

PRIMERJAJ: naramnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

raménski aparát -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

rámica, f. dem. rama; die Achsel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

rámọ, n. = rama: na rama zadeti, Ben.-Kl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ramo

1/29 (rama) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

Ramov

Predlog

Ramova Ramovo pridevnik

IZGOVOR: [rámou̯], ženski spol [rámova], srednji spol [rámovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ribica2 ž, F2, lacertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau; tendo, -nis, ribiza, ṡhylize

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

spódnja ráma -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

stégno -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

stopníščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na stopnišče: stopniščni ovinek; stopniščna ograja / stopniščni zidovi; stopniščno okno; stopniščna vrata / stopniščni vzpenjalec ali vzpenjalnik naprava, ki omogoča vožnjo po stopnicah z invalidskim vozičkom
♦ arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest; stopniščna rama stopnice, ki povezujejo etažo s podestom ali s kako drugo etažo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

šija

1/26 (vrat) / komentar / karta / gradivo h karti
1/28 (tilnik) / komentar / karta / gradivo h karti
1/29 (rama) / komentar / karta / gradivo h karti
1/64 (piščal) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

špala

1/29 (rama) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

špalīr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

štuporȃmo prisl.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

visokost ž, F13, altitudo, viſſokóſt; apex, verh, viſſokúſt, ſhpiza; aplustre, vel sumitas puppis, viſſokúſt tega ẛadnîga kerma v'ladji; celsitas, celsitudo, viſſokúſt; culmen, verh, viſſokúſt; dioptra, -ae, enu orodje ṡkuṡi kateru ſe gleda ene rizhy dolgúſt, ſhirokúſt, viſſokúſt. 2.Mach:11.v.21; eminentia, -ae, poviſhanîe, viſſokuſt, vun gledanîe, viſſok ſtán, velika zhaſt; excellentia, viſſokóſt, preṡhlaîtnoſt; excelsitas, viſsokost; proceritas, dolgúſt, viſſokúſt, ali raunoſt; rama, viſſokúſt; sublimitas, viſsokúst, poviṡhanîe; summitas, viſſokúſt, tú narviſhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

Zaimki: naslonske in polne oblike ter njihov vpliv na pomen povedi

Zanima me, kateri stavek je v slovenščini lepši. Za prvega eni pravijo, da zveni 'bolj slovensko', drugi pa, da je dvoumno (on da svojo dlan na njeno rame ali njeno dlan na njeno rame?). Katera slovnična ravnina sploh to pokriva?

Hvala.

Dlan ji je položil na rame.
Dlan je položil na njeno rame.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

zgórnja ráma -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

zunánja ráma -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

žilnat prid., F2, ancylogosum, tá ẛ[h]ylnata vès pod jesikom; lacertus, -ti, tá ribiza, ali ṡhylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.