abstinírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
agitírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
aktivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
aktivizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
aktualizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
alarmírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
amerikanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
amerikanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
amortizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno odpisati, odpisovati kaj zaradi obrabe, dotrajanosti
V podjetju so amortizirali proizvajalna sredstva.
2.
iz ekonomije kdo/kaj odplačati, odplačevati z obrestmi kaj
Končno so amortizirali dolg.
3.
iz prava kdo/kaj pravno razveljaviti, razveljavljati kaj
Amortizirali so vse prejšnje izkaznice in potrdila.
4.
iz tehnike kdo/kaj urediti kaj z namenom blažiti, ublažiti tresenje
Avto so amortizirali za varnejšo vožnjo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
amortizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz tehnike kaj z donosom kriti zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev
Stroj se bo amortiziral v desetih letih.
2.
iz ekonomije kaj odplačati se, odplačevati se z obrestmi
Dolg se amortizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
amputírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj da(ja)ti stran kaj
Amputirali so (mu) ranjeno nogo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
analizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.
2.
iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
anketírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
apelírati na -am na
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pozivati koga za koga/kaj
Politiki so apelirali na ljudi, naj se za stvar zavzamejo.
2.
kdo/kaj sklicevati se na kaj
Apelirali so na njegov razum.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
aplavdírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati komu/čemu priznanje
Občinstvo je govorniku /navdušeno/ aplavdiralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
aplicírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.
2.
kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).
3.
kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.
4.
iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
aretírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
arhivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
asfaltírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
asistírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
asociírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Pojem je asociiral /s predstavo ljubezni/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
asociírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno kdo/kaj povezovati se proti komu/čemu / za koga/kaj
Ljudje so se asociirali proti skupnemu sovražniku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
atestírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj kakovostno označiti koga/kaj kot ustrezn-ega/-o
Atestirali so material.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
avtorizírati -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dobiti pooblastila, dovoljenje za kaj
Avtorizirali so nov proizvodni postopek.
2.
iz založništva kdo/kaj dobiti pooblastila za kaj
Pisatelj je avtoriziral prevod romana.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
ažurírati1 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj sprotno delati kaj
Vsakodnevno so ažurirali postopek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
ažurírati2 -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja,
iz obrtništva kdo/kaj delati okras na kaj
Ažurirala je prt.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bábiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaslabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
barantáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pogajati se
Pri kupčiji nikdar ne baranta.
2.
kdo/kaj pogajati se s kom
S kmeti je barantal (za gozd).
3.
kdo/kaj prekupčevati s kom/čim
Otroci barantajo z znamkami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
báviti se z/s -im se z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
beráčiti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
beráčiti za -im za
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bíti1 bíjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Dež bije v okna.1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bíti se bíjem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
blagoslávljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
blagoslovíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj obdariti koga/kaj
Ob slovesu ga je mati blagoslovila.
2.
v zvezi z bog, iz religije kdo/kaj obdariti koga/kaj
Bog te blagoslovi!
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
blodíti in blóditi -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bobnéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove Sod /čudno/ bobni.1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bojeváti se -újem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
/Že pol življenja/ se /dokaj neuspešno/ bojuje s svojim svojeglavim sinom.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bojeváti se za -újem se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj zavzemati se za koga/kaj
/Vztrajno/ se je bojeval za čim boljše delovne pogoje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
boríti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja2.
čustvenostno kdo/kaj biti se skozi/čez kaj / kod / s kom/čim
/Skoraj nemogoče/ se je bilo boriti skozi pregrade / s pregradami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
boríti se za -ím se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bôsti iz bôdem iz
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj riniti iz česa / od kod
Trava je bodla iz peska.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bôsti se bôdem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
Jelena se bodeta za samico.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bóžati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati ljubko, ljubeče koga/kaj
(Bolnemu otroku) je /samo s pogledom/ božala obraz.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bóžati po -am po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ljubeče dotikati se koga/kaj po/na/v kom/čem
Otroka je nežno božala po licu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
božičeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj praznovati božič
Vedno so ljudje božičevali doma.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
braníti in brániti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko in do zadnje instance/ brani sirote.
2.
kdo/kaj preprečevati komu/čemu koga/kaj
Starši so mu jo branili.
3.
iz šaha kdo/kaj zavarovati kaj
Nasprotnik brani figuro.
4.
iz šolstva kdo/kaj zagovarjati kaj
V kratkem bo branil disertacijo.
5.
iz športa kdo/kaj zavarovati kaj
Branil bo vrata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
braníti se in brániti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upirati se
Posadka se ni mogla več braniti.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa / pred kom/čim
Fant se /skrbno/ brani slabe družbe.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bráti bêrem
nedovršni glagol,
glagol razumevanja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem Kar naprej je nekaj brala.2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bríti bríjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj imeti sposobnost rezati
Britev /dobro/ brije /na obe strani/.
2.
kdo/kaj rezati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
Brije se /sam/ (z aparatom).
3.
kaj rezko pihati okoli koga/česa / v/na/ob koga/kaj / v/pri kom/čem / med/za kom / čim / kje / kod
/Brez prestanka/ (jim) brije okrog ušes.
4.
v zvezi z norce, burke kdo/kaj norčavo govoriti kaj ‘neumnosti’
/Brez predsodkov/ brije norce (iz njih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
brnéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.1.1.
dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.
2.
kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.
3.
kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
brodáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj brneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vsakodnevno so /z dobičkom/ brodarili čez reko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bŕskati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj razkopavati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
Kokoši /s kremplji/ razkopavajo po gnoju.
2.
kdo/kaj stikati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
(Za pomembnimi listinami) je brskala po tujih predalih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
brzéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bútati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj sunkovito zadevati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Butala ga je po glavi.1.1.
kdo/kaj dregati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Butal ga je /s komolcem pod rebra/.
2.
čustvenostno kdo/kaj dajati močne, zamolkle glasove
(V hribih, nedaleč) butajo topovi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bútati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na/ob koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Butal se je /v glavo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
bútniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno2.
kdo/kaj zelo hitro priti v/na koga/kaj / kam
Butnil je v sobo.
3.
kdo/kaj nenadoma silovito priti iz/z/s/od česa / od kod
Učenci so butnili iz razreda.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / po/na/v/ob/pri kom/čem / kam / kod
Ko pride iz šole, butne torbo v kot.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
cedíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati kaj
Mleko je cedila (skozi posebno sito).
2.
kdo/kaj izdajati kaj
Mokra drva cedijo sok (na ognjišče).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
cedíti jo -ím jo
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kaj teči iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na čem / kam /kod
Cedi jo po cesti /za njimi/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
cedíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj teči
Gnoj se (mu) cedi (iz rane).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
celíti in céliti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati celo kaj
To mazilo (vsem porezanim) /zelo uspešno/ celi rane.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
celíti se in céliti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati se cel-a-o
Rana se /nerada/ celi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
cementírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zalivati kaj s cementno malto
Drugo nosilno ploščo so cementirali /na hitro, s hruško/.
2.
kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cementirali vse steklene posode, potem pa še sode.
3.
iz metalurgije kdo/kaj utrjevati kaj z oglji kom
Jeklene predmete so cementirali (s posebnimi varilniki pod pritiskom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
céniti1 -im
in ceníti
in céniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
dovršno in nedovršno
kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj Koliko boš cenil avto?1.1.
kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
ceníti2 -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani ceni (preprodajano robo), na drugi pa draži.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
ceníti se -í se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti se
Industrijski izdelki se /brez pravih razlogov in predvsem preveč/ cenijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
centralizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v/na kaj / v/pri/na/ob čem , v navezo s kom/čim / kam / kje / kod
Državno upravo so /prostorsko/ centralizirali v novi stavbi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
centrírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
iz tehnike kdo/kaj naravnati kaj na/v skupno središčno os
/Pred servisom/ si je centriral kolo.
2.
iz športa, v posplošenem pomenu kdo/kaj centralno usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Igralec je /idealno/ centriral v desni spodnji kot gola.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
cigániti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja,
čustvenostno1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
cijáziti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj premikati koga/kaj
/Na hrbtu in pod roko/ cijazi otroka in kovček (domov / proti domu).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
cijáziti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
cíljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu v/na/med/nad/pod koga/kaj / kam
V drevo je /živčno/ ciljal (s kamnom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
cíljati na -am na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj nanašati se na koga/kaj
Besede in očitki nasploh merijo nanj.
2.
kdo/kaj želeti koga/kaj
/Z velikimi pričakovanji/ že več let cilja na to službo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
cimentírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cimentirali vse steklene posode, potem pa še sode.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
cíniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prekrivati kaj s cinom
Cinil je jekleno površino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
čárati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja1.
kdo s skrivnostnimi silami vplivati na naravo
Čarovnice so /zavzeto/ čarale.
2.
čustvenostno kdo neopredeljeno delati, izdelovati kaj
Kar nekaj čarajo (iz tistega).
3.
slengovsko, čustvenostno kdo/kaj neverjetno pripovedovati kaj
/Zavzeto/ (jim) je čaral zgodbe o prvih poselitvah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
častíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo ga /po božje/.
2.
iz religije kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo križ.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
čečkáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
slabšalno1.
kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena
Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih).
2.
kdo nerazločno, nezainteresirano pisati kaj / o čem
Nekaj si /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
čepíti čépim
in čépiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo/kaj mašiti kaj s čepi
/Vztrajno in neprekinjeno/ so čepili sode in steklenice.
2.
iz lesarstva kdo/kaj sestavljati, povezovati kaj s čepi
Tesarji čepijo tramove.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
česáti čéšem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj gladiti kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) česal dolgo brado.
2.
žargonsko kdo/kaj sistematično, temeljito pregledovati kaj
Ofenziva je (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) /tudi z veliko agresivnostjo/ začela česati vsa okoliška področja napada.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj sunkovito trgati kaj
/Jezno/ je česal papir (s sten).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
čestítati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja) kdo izraziti veselje komu k/h komu/čemu / za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ čestitali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
čléniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
neobčevalno knjižno1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Gradbene površine so /funkcionalno/ členili.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
/Vsebinsko in stilno/ so (mu) členili roman.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
čolnáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj navadno premikati se s čolnom
/Navadno/ čolnari (s sinom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
čŕpati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s črpalko dobivati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Nafto so črpali iz različnih vrelcev.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj dobivati kaj iz koga/česa / od kod
Podatke (jim) je /brez omejitev/ črpal iz statističnega urada.
3.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati koga/kaj
Vročina (mu) /intenzivno/ črpa telo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
čúvati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Čuvali so gozdove /pred požari/.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, ohranjati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Dragocene obleke je čuvala v posebnih omarah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
čúvati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa
Fant se /skrbno/ čuva slabe družbe.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dahníti in dáhniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
kdo/kaj z odprtimi usti iztisniti zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
/Na ukaz/ je dahnil proti njemu.
2.
čustvenostno kdo zelo tiho izgovoriti kaj / koliko česa
/Komaj slišno/ je dahnil pozdrav.
3.
čustvenostno,
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu kaj Pisatelj je gradivu dahnil življenje.3.1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj ‘poljub’
Dahnil ji je poljub /na lice/.
4.
čustvenostno kdo/kaj priti iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / kod / od/do kod
Prijeten hlad je dahnil iz gozda.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dajáti -dájem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja11.
knjižno pogovorno,
čustvenostno,
navadno v 3. osebi kaj boleče vplivati na koga/kaj Želodec ga /kar preveč/ daje.11.1.
v čem / kje boleče vplivati na koga/kaj
V križu ga /zelo/ daje.
12.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj slabo vplivati na koga/kaj
Lakota ga daje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dajáti na -dájem na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dajáti se -dájem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj bojevati se s/med kom/čim
Dajejo se s teroristi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
darováti -újem
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj namerno dati komu/čemu kaj
Darovala mu je knjigo (za spomin).
2.
kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj kot obredno žrtev
(Za srečo in blagostanje) so bogovom darovali jagnje in nekaj mer žita.
3.
iz religije kdo/kaj narediti kaj ‘obred’
Daroval je mašo (za bolnike).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dáti dám
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.
2.
kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?
6.
kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat Nekatere rude dajo velik odstotek železa.6.1.
kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.
6.2.
kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.
9.
navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.
10.
kdo/kaj ukazati/naročiti kaj Dal je poklicati k sebi služabnike.10.1.
kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dáti na dám na
nedovršni glagol,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj ceniti koga/kaj
Sosed veliko da nase.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dáti se dám se
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dovoliti/dopuščati kaj On se da motiti/pregovoriti/prepričati.1.1.
nekdo/nekaj imeti/izražati možnost za kaj
Da se povedati /z besedami/.
1.2.
imeti/izražati veliko stopnjo česa
So srečni kar se da.
2.
brezosebnoponujena možnost komu/čemu za kaj delati, narediti
Ne da se mu delati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dáviti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati koga/kaj
Davil ga je /z lastnimi rokami/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dáviti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati se s čim
/Prav neokusno/ se je davil s kostjo.
2.
kdo/kaj imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju
Davil se je /, da je bilo kar hudo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dedováti -újem
in dédovati -ujem
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo dobiti v doživljenjsko last kaj
/Po stricu/ je dedoval veliko posestvo.
2.
kdo/kaj začeti imeti kaj
Žival deduje barvo dlake.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
delegírati za -am za
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj nameniti koga/kaj za kaj
/Soglasno/ so ga delegirali za svojega zastopnika.
2.
iz prava kdo/kaj nameniti koga/kaj za kaj
Za nove pristojnosti so /na hitro/ delegirali tudi nov organ.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
delíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Jarek deli njivo /na dva dela/.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Mati (jim) je delila orehe in hruške.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj od koga/česa / med kom/čim
Delilo ju je rešetkasto okno.
4.
iz biologije kdo/kaj dajati se narazen
Celica se deli.
5.
iz jezikoslovja kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Učenci delijo besede.
6.
iz matematike kdo/kaj obravnavati kaj s čim
Dvajset deli s pet.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
delíti z -ím z
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj imeti koga/kaj s kom/čim
Z možem je delila veselje in žalost.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
deponírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
Vrednostne papirje je deponiral v banki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dèskati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
iz športa1.
kdo/kaj gojiti jadranje z desko
/Vsakodnevno/ deska.
2.
preneseno kdo iskati informacije po/na čem / med čim / kod / kje
/Ves dan/ je deskal po medmrežju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dèskati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj navadno premikati se z desko
/Brez strahu in predsodkov/ se /redno/ deskajo čez zaliv.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
déti dénem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem postaviti, premakniti koga/kaj okrog/okoli/iz/s koga/česa / v/na/nad/pod/med/čez kaj / kam
Lovec navadno dene puško na ramo pa gre.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ dene.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dníniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
neobčevalno knjižno1.
kdo hoditi na/v dnino
/Veliko in rad/ je dninil.
2.
kdo biti na dnini
(Letos) je dninil (pri bližnjem posestniku).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dobáviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Dobavil ji je rože (kar na dom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dobíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje Dobili so ga iz ječe.6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dobíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno oseba v množini/dvojiniknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj sestati se kje / kdaj / s kom
Dobijo se s prijatelji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dobívati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dobívati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dodájati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz čebelarstva kdo/kaj dodatno dati komu/čemu kaj
Panjem so dodajali matice.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dodáti -dám
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno dati komu/čemu koga/kaj
Sinovemu imetju je dodala še svoj delež.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dodatno reči koga/kaj
Koliko skrbi mi delaš, je dodala, ((K) pričanju) je dodala več vsebinskih detajlov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dodelíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Dodelili so mu novo stanovanje.
2.
iz numizmatike kdo/kaj ugotoviti vladarja in kovnico
Kovance so dodelili.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dodeljeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dohájati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem4.
kdo/kaj razumsko sprejemati kaj / koliko česa
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dohaja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dohitéti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Dohitel ga je (na ovinku).
2.
kdo/kaj doseči koga/kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) ga je dohitel (na tabeli).
3.
kdo/kaj nadomestiti kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) je dohitel že zdavnaj obljubljeno.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dohitévati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
doíti -ídem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dojíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj hraniti
/Zelo dolgo/ je dojila (otroka).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dokapitalizírati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dokupíti in dokúpiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dólbsti dólbem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem oblikovati koga/kaj
/Iz lesa/ (z dletom) dolbe kvadrate.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj iz koga/česa / od kod
(Z vrtnarskimi škarjami) je iz zemlje dolbel poganjke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dôlg1-ásamostalnik moškega spolamaterialna ali nematerilna obveza, ki se mora enkrat izpolniti
- dolg koga/česa
- , dolg v čem
- , dolg iz česa, od kod
- , dolg za kaj
- , dolg na koga/kaj
- , dolg po čem, kod
- , dolg zaradi koga/česa
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
dolíti -líjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati kaj v kaj / kam
V steklenice so /skrbno in z velikim užitkom/ dolili vino.
2.
kdo/kaj povzročiti kaj polno
Dolil si je kozarec in pripovedoval naprej.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dolóčati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
določíti in dolóčiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj ciljno/namensko narediti kaj
(Kar s kredo) je /spretno/ določil zgornjo mejo obrobe.
2.
kdo/kaj nameniti koga/kaj v kaj / kam
Komisija je /z nekaj posvetovanji/ določila kandidate v državne organe.
3.
kdo/kaj opredeliti komu/čemu kaj / čim / kako /
(Z zakonom) so domačemu trgu /na hitro/ določili novo ceno proizvodov.
4.
iz biologije, iz mineralogije kdo/kaj ugotoviti kaj 'pripadnost česa '
Določili so mineral, rastlino, žival.
5.
iz navtike kdo/kaj ugotoviti kaj 'zemljepisno dolžino in širino česa '
Določili so položaj ladje.
6.
iz numizmatike kdo/kaj ugotoviti kaj 'vladarja in kovnico'
Določili so denar.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
določíti za in dolóčiti za -im za
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj nameniti koga/kaj za koga/kaj
Starši so ga določili za zidarja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
domáčiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati koga/kaj domač-ega/-e
Živali so /na veliko/ domačili.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dopingírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj poživljati koga/kaj nedovoljenim
Vrhunske športnike so /navadno/ dopingirali (z najnovejšimi in najdražljimi serumi).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dopingírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo jemati doping
/Nepremišljeno in prepogosto/ so se dopingirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dopísati in dopisáti -píšem
dovršni glagol,
glagol ravnanja2.
kdo končati pisati kaj
/S težavo/ je dopisal pismo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dopisnikováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo biti za dopisnika
/Kot zunanji novinar redno/ dopisnikuje (po vsej državi).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dopisováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo pisno dodajati kaj
(V članek) je dopisovala primere /v slovenščini/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dopisováti si -újem si
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v dvojini ali množini kdo pisno izmenjavati si mnenja, misli
(S starši) si je dopisoval (o vsakdanjih stvareh).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dopustíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dati dovoljenje, pristanek za kaj / koliko česa
Dopustil je kritiko in veliko govorjenja.
2.
kdo/kaj imeti za možno kaj
Dopustil je, da je lahko kaj narobe razumel.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dopúščati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
doséči -séžem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
/Komaj, z metlo/ je dosegla copate.
2.
kdo/kaj zaobseči koga/kaj / koliko česa
Reka je dosegla kritično točko.
3.
kdo/kaj priti v/na kaj
Dekle je /s kravlom/ doseglo nasprotni breg.
4.
kdo dobiti koga
Zasledovalci so ga /z lahkoto/ dosegli.
5.
kdo s prizadevanjem pridobiti kaj / koliko česa
/S težavo/ je dosegel zaželeni cilj.
6.
v oslabljenem pomenu kdo pridobiti kaj 'stanje/lastnost'
Dosegel je viden napredek.
7.
kdo dočakati kaj / koliko česa
Dosegel je visoko starost in veliko čast.
8.
kdo v celoti opraviti kaj
Delavci so dosegli normo.
9.
iz športa kdo/kaj s prizadevanjem pridobiti, osvojiti kaj
Tekač je dosegel rekordni čas.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
doséči do -séžem do
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj dotakniti se česa
/Komaj, z metlo/ je dosegla do najskrajnejšega kota.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
doségati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj enakovredno imeti ob sebi koga/kaj
/Po umetniški vrednosti/ dosega pisatelj svoje sodobnike.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dostáviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja)1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Kupljeno blago jim /po želji/ dostavimo (na dom).
2.
kdo/kaj dodatno povedati kaj
(Besedilu) je dostavil še nekaj nujno potrebnih besed.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dostávljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja)
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dotákati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dotakníti se in dotákniti se -em se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj z doti kom priti do koga/česa
/V pozdrav/ se je dotaknil čepice.
2.
kdo v govoru priti do koga/česa
Govornik se je /mimogrede/ dotaknil tega vprašanja.
3.
čustvenostno kdo/kaj lotiti se koga/česa
Če se me le dotakneš, ti bom vrnil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dotíkati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj imeti stik do koga/česa
Hlačnica se /boleče/ dotika rane.
2.
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik
Veje so se /igrivo/ dotikale /med seboj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stike glede koga/česa
/V živahnih pogovorih/ so se dotikali najrazličnejših vprašanj in problemov.
4.
iz geometrije,
navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj imeti stik Lika se dotikata /med seboj v skupni točki/.4.1.
kaj imeti v skupni točki česa skupno tangento
Krivulja se v eni točki dotika ploskve.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dotočíti -tóčim
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dovolíti -vólim
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dati dovoljenje, pristanek za kaj / koliko česa
Učitelj (jim) je dovolil, da gredo domov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dovolíti si -vólim si
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj vzeti si dovoljenje, pristanek za kaj / koliko česa
Dovolil si je neslano šalo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dovoljeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dovoljeváti si -újem si
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dozírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj določiti komu/čemu kaj glede na višino in določene okoliščine
Tovrstno zdravilo je treba bolnikom dozirati /individualno/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dramíti in drámiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dramíti se in drámiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dražíti1 in drážiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj motiti koga/kaj Prah draži pljuča.1.1.
Draži ga h kašlju / na kašelj.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v razburjenost/jezo
Prezir draži ljudi (s posmehom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dražíti2 -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zmerom višje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani (vsakdanje uporabljive izdelke) ceni, na drugi pa draži.
2.
kdo/kaj dražje ponujati koga/kaj
Na dražbi bodo dražili svoj travnik in njive.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
drégati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj narahlo udarjati koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z vejico) ga je dregal /v glavo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
drégati v -am v
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj besedno usmerjati se na koga/kaj
/Vztrajno in kar naprej/ drega vanje /, da se kar bliska.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
drézati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
drézati v -am v
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo vsiljivo spraševati, ogovarjati koga/kaj
/Vztrajno in kar naprej/ je drezal vanj /, da mu je na koncu vse povedal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
drobíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dŕsati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj močno pritiskati na/ob koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drsa /s prstom/ po šipi.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem počasi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kje / kod
Okrog oltarja drsa /po kolenih/.
3.
kdo gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem
Drsala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
družíti in drúžiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kaj čustveno povezovati koga
Skupne ideje jih /trdno/ družijo.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj v celoto
Prehrambene sestavine je lahko družil /po zdravnikovem navodilu/.
3.
kdo/kaj imeti kaj
Kritika /navadno sorazmerno/ druži ostrino in pravičnost.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
družíti se in drúžiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj rad biti skupaj
/Nepremišljeno/ se druži prav z vsemi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dvígniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj višje premakniti koga/kaj
Otroka je /z lahkoto/ dvignil (iz zibelke v naročje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj višj-ega/-e
Hišo so dvignili /za dve nadstropnji/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti koga/kaj v pokončni, sedeči položaj
(S ceste) so dvignili podrt drog.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost spraviti koga/kaj na višjo stopnjo
Dvignili so proizvodnjo, vendar tudi cene.
5.
kdo/kaj dobiti kaj
(V banki oz. iz banke) je dvignil denar.
6.
kdo/kaj pripraviti koga/kaj k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Dvignil je ljudstvo proti okupatorju.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost povzročiti, spraviti kaj na višjo stopnjo
/Zaradi nekaj malenkosti/ so (proti njemu) dvignili pravo gonjo.
8.
iz lovstva kdo/kaj spoditi, prepoditi kaj
Streli so dvignili divjad.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
dvómiti -im
in dvomíti -im
nedovršni glagol,
glagol mišljenja1.
kdo/kaj izražati dvom, dvome
Kar naprej dvomi.
2.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti kaj / o kom/čem / nad kom/čim
/Zelo neupravičeno/ dvomi vanj.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
ekranizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prikazati kaj na ekranu
Dramsko igro so po dolgem času tudi /posrečeno/ ekranizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
ekscerpírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj namensko izpisovati kaj
/Z vso skrbnostjo/ je ekscerpiral metafore (iz pesmi).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
eksponírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kam
V galeriji so eksponirali najnovejše primerke redkih znamk.
2.
kdo/kaj poudariti kaj
(V partituri) je /s podčrtavanjem/ eksponiral nekatera mesta.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj začetno razvojno začrtati kaj
(V obravnavanem romanu) je avtor zgodbo eksponiral /pretenciozno/.
4.
iz fotografije kdo/kaj namensko osvetliti kaj
Film so /še dopustno/ eksponirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
eksponírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj postaviti se
(Pri stavki) se je /zelo/ eksponiral (za delavce in njihove pravice).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
eléktriti -im
tudi elektríti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati kaj električno
Seveda je /lažje/ elekriti snovi, ki so znane kot slabi izolatorji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
emajlírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prekrivati kaj z emajlom
Kovinske predmete so /estetsko/ emajlirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
emitírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz finančništva kdo/kaj izdajati kaj v obtok, promet z določenim namenom/ciljem
Emitirali so denar in obveznice ljudskega posojila.
2.
iz fizike kaj oddajati, sevati na daljavo
Vezje emitira (elektromagnetne valove).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
etiketírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj opremiti koga/kaj
Vse blago so /skrbno/ etiketirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
evakuírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi nevarnosti/ so ponesrečence evakuirali na varno, v zaklonišča.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
evidentírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj obvladovati koga/kaj
Evidentirali so dinamiko prodaje in gibanje cen.
2.
iz administracije kdo/kaj vpisati koga/kaj
Na sodišču so evidentirali njegov dopis in pritožbo.
3.
filozofija kdo/kaj jasno predstaviti koga/kaj
Predavatelj je vse trditve evidentiral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
evropeizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj narediti koga/kaj ustrezn-ega/-o evropskemu načinu življenja
Vlada je začela /počasi/ evropeizirati državo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
evropeizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj postajati ustrezen evropskemu načinu življenja
Mladi so se /težko / s težavo/ evropeizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
fabulírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno kdo/kaj ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu
Pisatelj /dobro/ fabulira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
faksimilírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj natisniti kaj kot faksimile
/Zelo verodostojno/ je faksimiliral podpis.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
falzificírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj natančno posneti, ponarediti kaj
Učenec je falzificiral opravičilo in podpis.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
fantováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi
Še pred leti je /veliko/ fantoval.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
fascinírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj intenzivno vplivati na koga
Prijateljeva bolečina ga je /močno/ fascinirala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
fávlati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja,
žargonsko,
iz športa kdo nedovoljeno ovirati koga
/Kar z roko/ je favlal nasprotnega napadalca.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
favlírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja,
žargonsko,
iz športa
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
fiksírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj namestiti kaj na kaj / kam
Na streho so (z vijaki) fiksirali anteno.
2.
čustvenostno kdo/kaj določiti kaj
/Končno/ si uspeli fiksirati datum ekskurzije.
3.
iz biologije, iz kemije kdo/kaj obdelati, obravnavati kaj
Snov so fiksirali (s formalinom).
4.
iz gledališča kdo/kaj obdelati, obravnavati kaj
Nekaj mesecev pred uprizoritvijo so fiksirali besedilo.
5.
iz medicine kdo/kaj namestiti kaj
Zlomljeni ud so fiksirali (z ustreznimi opornicami).
6.
iz šaha kdo/kaj namestiti kaj
Fiksiral je kmeta.
7.
iz tekstilstva kdo/kaj obdelati kaj
Tkanino so fiksirali /s toplotnim in kemičnim postopkom/.
8.
iz umetnosti kdo/kaj obdelati kaj
Barvo je fiksiral (z zaščitnim premazom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
fílmati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj snemati kaj / koliko česa na filmski trak
Ta prizor so /zares dolgo/ filmali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
fílmizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
finalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj obdelati, prilagoditi kaj
Tovarna je sama finalizirala polovico proizvodov (za izvoz).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
formatírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj določiti, prilagoditi format za kaj
V tiskarni so formatirali revije in zbornike.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
formírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj določati obliko, značilnosti za kaj
/Kot izkušen kipar/ je formiral kip /po že ustaljenih standardih okolja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj sestavljati, oblikovati kaj
Formirali so poseben odbor (za proslavo).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pozitivno razvijati koga
Šole formirajo ljudi (v samostojne strokovnjake).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
formírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj sestavljati se, oblikovati se
V tem času so se formirali /kot narod/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
formulírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj z besedami izraziti, določiti kaj
/Kot izkušen znanstvenik/ je znal /dovolj jasno/ formulirati svoje misli in stališča.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
fotografírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj s fotoaparatom prenesti koga/kaj / koliko česa na filmski trak
Ta dogodek in ljudi so /večkrat/ fotografirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
frizírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj strokovno urejevati lase, dlako
/Samovšečno/ je friziral (s posebnim glavničkom).
2.
kdo/kaj urejati koga/kaj
/Po cele ure/ se frizira, včasih pa tudi druge.
3.
kdo/kaj urejati, gladiti koga/kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) friziral dolgo brado.
4.
iz avtomobilizma, žargonsko kdo/kaj prirejati kaj na višje obrate
(Dirkačem) je friziral avtomobile (z močnejšimi oz. višjeobratnimi motorji).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gláditi -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj delati gladko, ravno kaj Gladila si je gube na obleki.1.1.
kdo/kaj delati boljše kaj
/Skrbno/ (mu) je gladil prevod.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gláditi po -im po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj dotikati se koga/kaj po kom/čem
Otroka je nežno gladil po licu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gláva-esamostalnik ženskega spolasrediščni del živega telesa za upravljanje gibalnega in razumskega oziroma zavestnega delovanja
glavi podoben del česa glede na obliko ali vlogo
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - glava v/na
- , glava z/s
- , glava za
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
glédati po -am po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ozirati se po kom/čem
Že zgodaj je začel gledati po dekletih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gnáti žênem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.1.1.
/Pridno/ je gnal koso.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.
3.
čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.
4.
kaj poganjati
Drevje že žene.
5.
iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gnáti se žênem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj / s kom/čim
/Preveč/ se je gnala z učenjem.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno s težavo premikati se
/Drug drugega sta se /s težavo/ gnala (proti domu).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gnáti v žênem v
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kaj poganjati v kaj
Ajda žene v cvet.
2.
iz agronomije kaj poganjati v kaj
Ta vrsta drevja žene /izključno/ v les.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
godíti1 -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj delati kaj godno
Poznojesensko sadje so /precej dolgo/ godili.
2.
iz agronomije kdo/kaj obdelovati, predelovati kaj
V tem času so včasih godili lan.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
godíti se1 -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja2.
dobro dogajati se komu/čemu Godi se mu /kot v nebesih/.2.1.
kaj dogajati se komu/čemu
Kar vsega preveč se mu godi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
godíti se2 -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kaj delati se godno
V tem času se hruške /uspešno/ godijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
godováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj imeti, praznovati god
Zanj niso uspeli izvedeti, kdaj goduje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gojíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno obravnavati kaj Na farmi gojijo govedo za zakol.1.1.
Še naprej je /z vso vnemo/ gojil sovraštvo do svojih sorodnikov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
goníti gónim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem4.
iz lovstva kdo/kaj poganjati kaj
Pes goni divjad.
5.
iz muzikologije kdo/kaj poganjati kaj
Na koru /prizadevno/ goni meh.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
goníti se gónim se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj kazati nagnjenje za parjenje
Svinja se goni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gospodáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gospodáriti nad -im nad
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj imeti, izvajati oblast nad kom/čim
Žena /popolnoma/ gospodari nad njim.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gostíti1 -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj delati kaj bolj gosto
Malto so gostili (s peskom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gostíti2 -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj streči koga/kaj
Svoje prijatelje je /z veseljem večkrat/ gostil (s pršutom in najboljšim vinom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gostíti se1 -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj delati se bolj gosto
Kri se (mu) /hitro/ gosti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gostíti se2 -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
čustvenostno kdo/kaj obilno, dobro hraniti se
/Pogosto/ so se gostili (z divjačino).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gozdáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj oskrbovati gozd
(Zdaj) /redno/ gospodari in gozdari.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
grabíti in grábiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj, navadno z grabljami
Vse življenje je stiskal in grabil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati po kom/čem / za kom/čim , navadno z grabljami
(Po tleh) je /nervozno/ grabil kos za kosom.
3.
čustvenostno kdo/kaj hoditi, prestopati kaj
/Dobro/ je grabil pot.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
grêbsti grêbem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati prste, kremplje, kopita
Otrok grebe (po peskovniku).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati za kom/čim
(Po tleh) je /nervozno/ grebel smeti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
grêbsti se grêbem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj / s kom/čim
/Preveč/ se je grebla z učenjem.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gréti gréjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kaj oddajati, dajati toploto, povzročati občutek toplote
Peč in kožuh /skupaj ali posamič, dobro/ grejeta.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj topl-ega/-o
Vsak večer (mu) greje kosilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gréti se gréjem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj dobivati toploto
/Navadno/ se grejejo /pri ognju/za pečjo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
grgráti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja)1.
kdo/kaj dajati kratke, pretrgane glasove iz grla
Bolnik /kar preveč/ grgra.
2.
kdo/kaj zadrževati, premikati kaj v grlu
/V upanju na ozdravitev/ je grgrala predpisano razstopino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
grmáditi -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
grmáditi se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
grozíti -ím
nedovršni glagol,
glagol govorjenja (glagol ravnanja)1.
kdo/kaj preteče napovedovati, zamahovati komu/čemu kaj / s čim
/Brez zadržkov/ jim je grozil z zaporom.
2.
kdo/kaj preteče napovedati se komu/čemu
Grozita jim vojna in vojska.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
grupírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
grupírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
gúgati -am
tudi -ljem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje V naročju je gugala otroka.1.1.
kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci gugajo le boke.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Iz nagajivosti (mu) je gugal lestev.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
hécati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
knjižno pogovorno kdo neresno nagovarjati koga/kaj
Dekle je kar naprej samo hecal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
hécati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti neresen pogovor
/Prav že nesramno/ se je hecal (z njim).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
hendikepírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prizadevati koga
/S svojo odločitvijo/ jih je /zelo/ hendikepiral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
hitéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev Na starost je hitela beračiti. ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
hlapčeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo biti, služiti za hlapca /Zelo vdano/ je hlapčeval (pri mnogih kmetih).1.1.
kdo pretirano služiti
Hlapčeval je (nadrejenim) /, ne da bi ga bilo količkaj sram/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
hraníti1 in hrániti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj imeti kaj spravljeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Sadje so čez zimo hranili v kleti.
2.
kdo/kaj imeti kaj shranjeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Banka hrani vrednostne papirje v kodiranih sefih.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj prizadevati si za kaj
/Z veliko spoštljivostjo/ je hranil spomin na najbližje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
imenováti za -újem za
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj nameniti koga/kaj za koga/kaj / koliko česa
Imenoval ga je za svojega dediča.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj označiti koga/kaj za/kot koga/kaj / kakšnega/kakšno
Imenovali so ga za poštenjaka.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
injicírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz medicine kdo/kaj dati kaj ‘zdravilno tekočino’
Injicirali so si mamilo (v žilo na roki).
2.
iz gradbeništva kdo/kaj v curku spraviti kaj tekočega v/na kaj / kam
/Za večjo vezivnost in prožno trdnost/ so v zid injicirali cementno malto.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
inštitucionalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj napraviti kaj kot zakonsko ustaljeno
Takrat so /z zakoni/ inštitucionalizirati izobraževanje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
inštruírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj poučevati koga/kaj kaj / v čem
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijaka inštruirala slovenščino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
integrírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj, v navezo
Zveza /s svojim delovanjem/ integrira vse naprednejše skupine.
2.
iz matematike kdo/kaj iskati iz danega kaj novega ‘novo funkcijo’ kot odvod
Integriral je funkcijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
integrírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj delati, narediti se skupn-ega/-o
Podjetji se /iz ekonomskih razlogov/ nameravata integrirati (še z drugimi sorodnimi podjetji).
2.
kdo/kaj vključevati se
Podjetji sta se integrirali (v eno firmo).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
internacionalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj obravnavati kaj kot mednarodno uporabljivo ali razpoložljivo
Takrat so /z zakoni/ internacionalizirati izobraževanje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
interpelírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj problemsko obravnavati koga/kaj
Poslanci so /zaradi neuresničenih obljub/ interpelirali ministra.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
intervjúvati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja kdo/kaj poprositi koga/kaj
Kar nekaj ljudi so intervjuvali o novonastalih razmerah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
invertírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
neobčevalno knjižnov posplošenem pomenu kdo/kaj preusmeriti kaj
Gospodarstvo so /izvozno/tržno/ invertirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
invertírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
neobčevalno knjižnov posplošenem pomenu kdo/kaj preusmeriti se
Kmetje so se invertirali (v pitanje telet).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
iskáti íščem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premi kaj oč se hoteti videti koga/kaj
(V leksikonu) je iskal napake.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si doseči koga/kaj
(V mestu) je iskal delo in stanovanje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si ugotoviti koga/kaj
Svojce so iskali po časopisih in po radiu.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj želeti, hoteti kaj 'stanje/lastnost'
Iskal je sočutje.
5.
v zvezi s hoditi, iti kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/pred/za kaj / kam
Šla je iskat tolažbo k materi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
iskáti se íščem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv oslabljenem pomenu kdo/kaj spoznavati se
(V srednji šoli) se je še iskal in spoznaval, kaj hoče.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izbírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izbíti -bíjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj
/Ročno/ (mu) je izbil orožje (iz rok).
2.
kdo ukiniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa
Ta dogodek (mu) je iz glave izbil vso domišljavost.
3.
iz fizike kdo/kaj odstraniti kaj iz česa
/Z ustrezno naelektritvijo/ iz kovine izbijejo elektrone.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izbráti -bêrem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj določiti koga/kaj v/na/za koga/kaj
Za letni dopust so si /ponesrečeno/ izbrali najmanj ugoden čas.
2.
kdo/kaj ločiti kaj glede na kakovost
/Z velikim potrpljenjem/ je izbrala orehova jedrca.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izbŕskati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj spraviti koga/kaj iz koga/česa / od kod
Kokoši so /s kremplji/ izbrskale zrnje iz plev.
2.
kdo/kaj s prizadevanjem najti koga/kaj iz koga/česa / od kod
Izbrskal je stare dokumente iz pozabljenih skrinj.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izbrúhati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izbrúhniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj izločiti, izvreči kaj
/Z lahkoto/ je izbruhnila še neprebavljeno hrano.
2.
čustvenostno kdo silovito izraziti, izreči kaj
/Z lahkoto/ je (iz sebe) izbruhnila čisto neprimerne besede.
3.
kaj z vso silo začeti se
(Še sredi pogajanj) je izbruhnila vojna.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izbrúhniti v -em v
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
v oslabljenem pomenuv zvezi z jok, smeh kdo začeti kaj / aradi koga/česa
/Z lahkoto/ je izbruhnila v jok in takoj potem še v smeh.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izčŕpati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem4.
kdo/kaj prizadeti koga/kaj
Trenutni dogodki so /z dolgimi pohodi/ izčrpali vojsko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izdájati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izdájati se -am se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izdájati se za -am se za
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja,
navadno čustvenostno
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izdáti -dám
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj izraziti koga/kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Nekdo ga je /nepremišljeno/ izdal.
2.
kaj označiti koga/kaj
Kolobarji pod očmi so ga izdali.
3.
kdo/kaj povzročiti kaj
Izdal je pesmi /v almanahu/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno veljavno dati kaj
/Nemudoma in z veliko zamudo/ so izdali dovoljenje.
5.
kdo/kaj dati kaj v obtok, promet
Izdali so blago iz skladišča.
6.
iz finančništva kdo/kaj dati kaj v obtok, promet
Izdali so nove bankovce in znamke.
7.
iz prava kdo/kaj uradno veljavno dati kaj
Izdali so sodbo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izdáti se -dám se
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja kdo/kaj izraziti resnico o sebi
Izdal se je /pri govorjenju / z govorjenjem/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izdáti se za -dám se za
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja,
navadno čustvenostnov oslabljenem pomenu kdo/kaj imenovati se za koga/kaj , kakšnega/kakšno
Izdal se je za njegovega dediča.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izgláditi -im
in zgláditi -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izgnáti -žênem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
Iz teh krajev so /na hitro in kruto/ izgnali veliko domačih ljudi.
2.
iz prava kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
/S prisilo/ so jih izgnali iz države.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izkorístiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj porabiti kaj /Dobro/ je izkoristil ves kredit.1.1.
kdo/kaj izpolniti kaj
/Dobro/ so izkoristili prostor in čas.
2.
kdo/kaj namensko uporabiti kaj
/Dobro/ je izkoristil stroje.
3.
kdo/kaj ugodno uporabiti kaj
Izkoristil je trenutni položaj na tržišču.
4.
iz športa kdo/kaj ugodno uporabiti kaj
Izkoristili so enajstmetrovko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izkoríščati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj izpolnjevati kaj
/Dobro in prav/ so izkoriščali prostor in čas.
2.
kdo/kaj namensko uporabljati kaj /Dobro/ je izkoriščal stroje.2.1.
kdo/kaj namensko, v gospodarske namene, uporabljati kaj
/Nepremišljeno/ so izkoriščali gozdove, zemljišča in rudnike.
3.
kdo/kaj ugodno uporabljati kaj
/Iznajdljivo/ izkoriščajo položaj in priložnosti na tržišču.
4.
kdo/kaj neupravičeno prilaščati si kaj
/Zavestno/ izkoriščajo delavce oz. vso razpoložljivo delavno silo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izlíti -líjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj spraviti kaj
Vodo so izlivali (iz sodov) kar (po pločnikih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izlívati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izločeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izločeváti se -újem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izločíti in izlóčiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj vzeti kaj / koliko česa
/Zaradi boljšega okusa/ so (pečenki) izločili kosti.
2.
kdo/kaj vzeti koga/kaj
/S sušenjem/ so izločili vodo (iz sadja).
3.
kdo/kaj zanikati koga/kaj
Kritik je /zaradi ideoloških zadržkov/ (iz antologije) izločil nekaj avtorjev.
4.
kdo/kaj poudariti koga/kaj
Literarni teoretik je /v prid preglednosti/ (iz obsežnega dela) izločil glavne in vodilne motive.
5.
čustvenostno kdo/kaj odstraniti koga
/Zaradi hudih prekrškov/ so ga izločili (iz skupine).
6.
kdo/kaj negativno oceniti koga/kaj
Zdravniška komisija ga je izločila /zaradi očitnih nekorektnosti/.
7.
kdo/kaj oddati kaj , koliko česa
Človek izloči /dnevno/ do tisoč gramov znoja.
8.
iz matematike kdo/kaj odstraniti kaj
Pri preračunavanju so (iz danih enačb) izločili neznanko.
9.
iz športa kdo/kaj odstraniti koga
(Iz moštva) so izločili kar nekaj igralcev.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izločíti se in izlóčiti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj pojaviti se od/iz koga/česa / od kod
Iz megle se je izločila človeška postava.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izogíbati se -am se
in -ljem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj z odmikanjem ogniti se koga/česa / komu/čemu
Fant se /skrbno/ izogiba slabe družbe / slabi družbi.
2.
kdo/kaj z odmikanjem ogniti se česa / čemu ‘neprijetnega/neprijetnemu’ Fant se /skrbno/ izogiba dolžnosti/dolžnostim.2.1.
kdo/kaj ne želeti, hoteti česa , ne biti naklonjen čemu
/Zaradi predvidenih sitnosti/ se izogibajo prepirov/prepirom.
3.
čustvenostno kdo/kaj ne uporabljati česa , ne ustreči čemu
/Zaradi kulturnosti in kultiviranosti/ se /z veliko pozornostjo/ izogiba kletvic in psovk.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpeljáti -péljem
tudi speljáti spéljem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem3.
kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / od kod
Martin Krpan je /spretno/ izpeljal vse konje iz hleva.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj tvoriti kaj 'novo besedo' iz česa 'podstave'
Iz primernika je /s priponskimi obrazili/ izpeljal nove tvorjenke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpeljáti se -péljem se
tudi speljáti se spéljem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno1.
kdo/kaj spraviti se iz česa / od kod /Komaj/ se je izpeljal iz obcestnega kanala.1.1.
kdo/kaj spraviti se iz česa / od kod
Otroci so se (jima) /predčasno/ izpeljali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpísati in izpisáti -píšem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj namensko prepisati kaj
/Z vso skrbnostjo/ si je izpisal metafore (iz pesmi).
2.
kdo/kaj napisati koga/kaj z vsemi čr kam i
/Z vso skrbnostjo/ je izpisal vsa kratična imena.
3.
kdo/kaj napisati kaj na/v koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
/Z vso skrbnostjo/ je na zidove po sosednjih hišah izpisal vsa imena.
4.
iz administracije kdo/kaj označiti kaj 'glas'
Stenografka je izpisala samoglasnik /s posebnim znakom/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpísati se in izpisáti se -píšem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj namensko odditi iz/z/od česa / od kod
/Z veliko jezo / jezno/ se je izpisal iz društva.
2.
kdo biti v stanju, ko je vsa ustvarjalnost že izrabljena
/S svojimi obsežnimi dosedanjimi deli/ se je pisatelj /skoraj popolnoma/ izpisal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpisováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpleníti in izpléniti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpolníti in izpólniti -im
tudi spolníti
in spólniti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uresničiti kaj
/Le s težavo/ (jim) je izpolnila staro obljubo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj opraviti koga/kaj
Obrazec so si morali izpolniti /s tiskanimi črkami/.
3.
kdo/kaj doživeti kaj
Izpolnila je sto let.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpolníti se in izpólniti se -im se
tudi spolníti se
in spólniti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kaj uresničiti se
Velika želja se (jim) je /končno/ izpolnila.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpolnjeváti -újem
tudi spolnjeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpostáviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dati, postaviti komu/čemu koga/kaj na razpolago
Tega otroka so /predvsem zaradi lastnih ambicij /preveč/ izpostavili javni sodbi in kritiki.
2.
kdo/kaj postaviti koga/kaj
Pohabljene otroke so izpostavili (v slabo vzdrževane sirotišnice / po slabo vzdrževanih sirotišnicah).
3.
kdo/kaj narediti opazno, poudariti kaj
Avtor je (v romanu) izpostavil predvsem glavnega junaka in njegovo duševno ter socialno stisko.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj namensko postaviti kaj
Stavčni člen je /zaradi členitve po aktualnosti/ izpostavila (na začetek stavčne povedi).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpostáviti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj postaviti se za koga/kaj
/Zaradi deklariranih krivic/ se je /javno/ izpostavil za vse ogrožene.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpostávljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpostávljati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izprášati tudi izprašáti -am
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj določiti koga/kaj za odgovore
/S strogim pogledom/ je izprašal sina.
2.
kdo/kaj povprašati o/po kom/čem
Izprašali so (ga) po trenutnem statusu in finančnih zmožnostih.
3.
kdo/kaj preveriti koga/kaj iz česa / pri čem
Dijaka je izprašal iz osnov matematike.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izprášati si tudi izprašáti si -am si
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj predelati kaj pri sebi
Izprašal si je vest, če si tega zares želi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpraševáti -újem
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpraševáti si -újem si
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izprazníti in izprázniti -ím
tudi sprazníti in sprázniti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj narediti prazno kaj
/Z veliko ihto/ si je izpraznil vse žepe.
2.
kdo/kaj zapustiti kaj
/Z veliko ihto/ so izpraznili dvorano.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izprazníti se in izprázniti se -ím se
tudi sprazníti se in sprázniti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj postati prost, nezaseden, prazen
/Nahitro/ se je izpraznilo kar nekaj mest.
2.
iz elektrotehnike kaj postati prazno
Akumulator se je /prehitro/ izpraznil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izprosíti -prósim
tudi sprosíti sprósim
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z nagovarjanjem dobiti koga/kaj
/S težavo/ si je izprosil za ponovno sodelovanje / , da bi ponovno sodeloval.
2.
kdo/kaj z nagovarjanjem pridobiti koga/kaj
/Le s težavo/ so ga lahko izprosili.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izprosíti za -prósim za
tudi sprosíti za sprósim za
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja kdo/kaj prizadeti si pridobiti koga/kaj za koga/kaj
Ta človek /očetovsko/ izprosi premožnejše za sirote.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpustíti -ím
tudi spustíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hote ali nehote premakniti ali spraviti koga/kaj iz/z/od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Brez pravega vzroka/ je izpustil kozarec iz rok.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hote spraviti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj /Zaradi pomanjkanja dokazov/ so ga /predčasno/ izpustili iz zapora.2.1.
Iz avtomatske puške je izpustil rafal na nasprotnika.
3.
kdo/kaj hote ne imeti za mar koga/kaj
/Samo iz gole nemarnosti/ je izpustil pomembno predavanje.
4.
iz prava kdo/kaj hote osvoboditi koga
Izpustili so ga /pogojno/.
5.
iz športa kdo/kaj nehote spregledati kaj
Izpustil je vratca, zato so ga diskvalificirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izpustíti se -ím se
tudi spustíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj kot bolezenska sprememba pojaviti se na/po/pri kom/čem / nad/pod/med kom/čim / kje / kod / kdaj / od/do kod / kdaj
/Brez pravega vzroka/ so se (mu) po obrazu izpustili mozolji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izrabíti in izrábiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj v celoti porabiti koga/kaj
/Z vedno novimi projekti, brez prave utemeljitve/ so (za priprave) izrabili vso svojo energijo in kondicijo.
2.
kdo/kaj popolnoma porabiti kaj
Stroj so /maksimalno/ izrabili.
3.
kdo/kaj zaradi ugodnosti porabiti kaj
Ugodno priložnost so /maksimalno/ izrabili.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izračúnati -am
tudi zračúnati -am
dovršni glagol,
glagol razumevanja,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izravnáti -ám
tudi zravnáti -ám
dovršni glagol,
glagol ravnanja2.
kdo/kaj ukiniti kaj
/Z uvidom na vse možne posledice/ so izravnali preostre ovinke.
3.
kdo/kaj narediti koga/kaj enak-ega/-o, enakovredn-ega/-o
Slikar je /namenoma/ izravnal nekaj vodilnih elementov na sliki.
4.
iz matematike kdo/kaj izpustiti, izničiti kaj
V postopku računanja je izravnal enačbo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izrézati -réžem
dovršni glagol,
glagol ravnanja2.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem odstranjevati koga/kaj iz/z/od česa / od kod
Iz filma so /predčasno/ izrezali morebitno sporne prizore.
5.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem izoblikovati koga/kaj
/Iz pločevine/ je izrezala kvadrate.
6.
iz medicine kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem odstranjevati koga/kaj iz/z/od česa / od kod
Iz črevesja so izrezali rakasto tkivo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izrezávati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaGLEJ: izrezováti
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izróčati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izročíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj Izročila mu je lepe pozdrave od sorodnikov.1.1.
kdo/kaj podariti/pokloniti komu kaj
Izročila mu je knjigo (za spomin).
2.
kdo/kaj komu/čemu kaj v/na/za kaj
Izročili so jim hišo v trajno last.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Vse orožje so izročili v vojašnico.
4.
iz politike kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Izročili so jim protestno noto.
5.
iz religije kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Izročili so se bogu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izrópati -am
tudi zrópati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj nasilno odvzeti koga/kaj
Sovražnik (jim) je /na prefinjen način, s specialno vojno / izropal deželo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izsledíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premi kaj oč zaznati koga/kaj
Lovci so izsledili kune.
2.
kdo/kaj zaznati koga/kaj
Po več letih iskanja so izsledili krivca.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
iztísniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa
/Ročno/ je iztisnil sok iz limon.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa
Iz/Od njega so /s težavo/ iztisnili priznanje in obljubo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
iztŕžiti -im
in stŕžiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prejeti denar za koga/kaj
/S prodajo avta/ je iztržil za počitnice.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izvájati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj tvoriti kaj iz česa
Besede so izvajali /kar neposredno/ iz grščine in latinščine.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj tvoriti kaj 'novo besedo' iz česa 'podstave'
Iz primernika je /s priponskimi obrazili/ izvajal nove tvorjenke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izvážati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj za denar spravljati koga/kaj
(V sosednje države) so /pospešeno/ izvažali predvsem les.
2.
iz ekonomije kdo/kaj nalagati kaj 'denar, vrednostne papirje
Kapital so /redno/ izvažali (v Švico).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izvêsti -vêdem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
/Z vso prizadevnostjo/ so izvedli davčno reformo.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti zamišljeno
Tekmovalec je /z vsem elanom/ izvedel zelo uspešen skok.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izvolíti -vólim
tudi zvolíti zvólim
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj določiti, nameniti koga/kaj v/na/za koga/kaj
Izvolili so si ga za vodjo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izvršíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
/Z vso prizadevnostjo/ so izvršili davčno reformo.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
Tekmovalec je /z vsem elanom/ izvršil zelo uspešen skok.
3.
iz prava kdo/kaj narediti kaj 'zamišljenega'
Smrtno obsodbo so izvršili /na silo/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
izžvížgati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
čustvenostno kdo/kaj prizadeti koga/kaj
Občinstvo je predstavo /brez milosti/ izžvižgalo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
jágniti -ím
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi ednine kaj roditi, povreči jagnje
(V tem času) ovce jagnjijo (kar na paši).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
jemáti jêmljem
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaGLEJ: vzéti 1-5, 7-12, 14
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
jemáti se jêmljem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
jésti jém
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati kaj v usta Po kosilu /navadno/ jedo kompot.1.1.
Večerjo so jedli /brez besed/.
2.
kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.
4.
iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
jezíti1 -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj spravljati koga/kaj v jezo
/Z loputanjem/ jo /zelo/ jezi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
júrišati in juríšati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemčustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
/Kot neumen brez pravega cilja/ (vsak dan) juriša (po vasi).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
júrišati na in juríšati na -am na
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj napadati na koga/kaj
Dva meseca so jurišali na trdnjavo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kandidírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj predlagati koga/kaj na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Stranka ga je /soglasno/ predlagala za poslanca.
2.
kdo/kaj ponuditi se na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Že nekaj mandatov kandidira za poslanca.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kanonizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj uradno razglasiti in določiti koga/kaj
Nekaj evropskih slikarskih šol so /brez posebnih pomislekov in z učenjem njihovih tehnik/ kanonizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kapitalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj napraviti, delati koga/kaj kapitalističn-ega/-o
Nove družbene razmere so družbeni razred /na novo/ kapitalizirale.
2.
kdo/kaj spremeniti kaj v kapital
Družba je /ponovno/ kapitalizirala prihranke.
3.
iz finančništva kdo/kaj pripisati kaj h glavnici
Kapitalizirali so obresti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kartografírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanjaiz geografije kdo/kaj izdelovati karte, zemljevide za kaj
Ekspedicija je kartografirala obalo Južne Amerike.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
katapultírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjaiz letalstva kdo/kaj spraviti v letenje koga/kaj
Letalo so kar katapultirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kláti kóljem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj ubijati kaj navadno za hrano Čez leto enkrat koljejo prašiča in večkrat zajce in kokoši.1.1.
kdo/kaj moriti koga
Med vojno so klali tudi nedolžne ljudi.
2.
kdo/kaj s sekiro ali zagozdo dajati kaj na dva ali več delov
/Kot pravi gozdar/ je klal drva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kláti se kóljem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemčustvenostno kdo/kaj tepsti se
Na veselici so se spet klali (z obritoglavci).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kljubováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj namerno drugače delati, biti odporen proti komu/čemu
Okupatorju so kljubovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kmetováti -újem
in kmétovati -ujem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo biti kmet, delati na kmetiji
(Na posestvu) je kmetoval /sam/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kóckati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo igrati se s koc kam i
Rad je kockal /na srečo/ (s komer koli).
2.
kdo/kaj tlakovati s koc kam i kaj
Delavci trenutno kockajo cel mestni trg.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kolobáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj krožno premikati se, gibati se mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Nad glavo je /čudno in skoraj zastrašujoče/ kolobaril /z rokami/.
2.
iz agronomije kdo/kaj sistematično, v določenem zaporedju upravljati, ravnati
Kmetje so spet začeli kolobariti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kombinírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nanovo tvoriti kaj
Pri gradnji kombinirajo različno opeko (s kamnom).
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj z izbiranjem možnosti reševati kaj
/Prav nesramno/ kombinira, kako bi lepše zvozil večino zastavljenih načrtov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
komercializírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj spravljati koga/kaj na trg
Turistično dejavnost /vse bolj in z velikimi finančnimi vložki/ komercializirajo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
komercializírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj spravljati se na trg
Turistična dejavnost se /vse bolj in z velikimi finančnimi vložki/ komercializira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
komunicírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja)1.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj sporazumevati se
/Redno/ komunicirajo /med seboj/.
2.
kdo/kaj sporazumevati se s kom/čim
/Brez vsakega predsodka/ komunicira z vsakim.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kontaktírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja),
knjižno pogovorno
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kopáti kópljem
tudi -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V okolici si je moral /sam/ kopati jamo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobivati, jemati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
Dresirani psi so (jim) tartufe kopali iz pobočij v bližnji okolici.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kópati tudi kopáti -am
in -ljem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj umivati koga/kaj po/pri/ob/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Nepokretne bolnike kopajo v posebnih kadeh.
2.
iz fotografije kdo/kaj izpirati kaj po/pri/ob/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Še vedno mora filme kopati v določeni raztopini.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kopáti se kópljem se
tudi -ám se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjanavadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj neurejeno in s težavo premikati se, gibati se od—do/iz/z/s koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
/Z veseljem/ se je valjal v snegu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kópati se tudi kopáti se -am se
in -ljem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj navadno zaradi osvežitve gibati se po/ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Vsako leto se /največ/ kopa na domači obali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kopíčiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj spravljati na kup kaj k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / kam / kje
V skladišča /kar s preveliko hitrostjo/ kopičijo velike zaloge pokvarljivih živil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kopíčiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj spravljati se na kup k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/skozi koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / kam / kje
Na nebu se kopičijo nevihtni oblaki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kopírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prenašati kaj iz originala
/Skrbno / Z veliko skrbnostjo/ so kopirali dokumente in načrte.
2.
knjižno pogovorno kdo/kaj posnemati koga/kaj
/Z velikim občudovanjem/ kopira njegovo obnašanje in navade.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
korístiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati komu/čemu
To nikomur ne koristi.
2.
kdo/kaj delati korist
Rad bi (jim) /učinkovito/ koristil s svojim delom.
3.
neknjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
(Za prevoz surovin) koristijo železnico.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kosíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem prizadevati koga/kaj
Travco okoli hiše kosi /strojno/.
2.
čustvenostno kdo/kaj množično odstranjevati, uničevati koga/kaj
Vojaki so (z najmodernejšimi avtomati) /brez usmiljenja/ kosili tudi civiliste.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kósiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo jesti
Rad kosi mastne jedi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kotálkati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja kdo gojiti kotalkanje, ukvarjati se z kotalkanjem
Kotalkala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kotíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi ednine kaj rojevati mladiče, povreči mladiča
(V tem času) zajklje /na veliko/ kotijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kotíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi ednine1.
kaj množiti se od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Vse vrste komarji se kotijo v mlakah.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj nastajati
(Tu in v današnjem času) se koti presenetljivo veliko bolezni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kováti kújem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.
2.
kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.
4.
čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kracáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
slabšalno
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kraljeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti kralj, vladati kot kralj
Dolga leta je (v tej deželi) kraljevala znana dinastija.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj opaženo stati, nahajati se
(Nad mestom na hribu) kraljuje še zelo ohranjen grad.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
krampáti -ám
in krámpati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj kopati s krampom
(Med počitnicami) je /ogromno/ krampal (pri domači hiši).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V svoji soseski si je moral /sam/ krampati rov za cevi (od regionalne ceste do svoje hiše).
3.
kdo/kaj nerodno, okorno hoditi
/Počasi in brez ozira na vozila/ je krampal (po prehodu za pešce).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
krásti krádem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj brez dovoljenja jemati koga/kaj
(Staršem) je /kot tujec občasno/ kradel denar (iz denarnic).
2.
iz narodopisja kdo ugibati kaj 'katero blago predstavljajo drugi'
Šli so se igrico blago krasti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
krásti se krádem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj brez dovoljenja, pritajeno hoditi iz/z/s česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / ri/na/v/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kod / kje
/Tiho/ se (jim) je kradel za hrbet.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kríliti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
tvorni (procesni/dogodkovni) glagol kdo/kaj premikati se, gibati se s čim
Vedno (mu) krili s kakšno novo knjigo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kríti kríjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj varovati koga/kaj Čelo (ji) (z debelimi prameni) krijejo lasje.1.1.
kaj vplivati na koga/kaj
Zadrega (ji) je /z rahlo rdečico/ krila njen obraz.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotavljati koga/kaj s kom/čim
S tem se (jim) bodo krili stroške za natečaj.
3.
iz šaha kdo/kaj varovati koga/kaj
/Uspešno/ krije kraljico.
4.
iz športa kdo/kaj varovati koga/kaj
/Dobro/ je kril nasprotnega igralca.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kritizírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj kritično ovrednotiti koga/kaj
/Zaradi nastalih razmer/ kritizira obstoječe stanje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
krivíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol mišljenja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj neravnega
Les krivijo /pod pritiskom/ (s paro).
2.
kdo/kaj označevati koga/kaj zaradi koga/česa / za koga/kaj
/Po krivem/Krivo/ so ga krivili tatvine / za tatvino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
krížati -am
nedovršni in dovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kaj biti speljan čez koga/kaj
(Pri tem gozdičku) cesta križa travnik.
2.
kdo/kaj premikati se čez koga/kaj
/Z motorjem/ (jim) (na zoženem delu) /redno/ križa pot.
3.
kdo/kaj polagati koga/kaj križem
/Druga za drugo/ so križale roke (v naročju).
4.
kdo/kaj pribijati koga/kaj na križ
(Izven mesta) so tatove križali /enako kot krivoverce/.
5.
iz religije kdo/kaj delati križe na koga/kaj križem
/Pobožno/ se je križal (po čelu in prsih).
6.
iz biologije kdo/kaj medsebojno oplojevati koga/kaj
/Kot sadjar/ je znal /uspešno/ križati sadno drevje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
krížati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj nasprotno delovati, premikati se
(Na tem področju) se njihovi interesi /prehudo/ križajo (z interesi na drugih področjih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
krmáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj obvladovati gibanje s krmilom
(Na odprtem morju) že krmari /kot izkušen kapitan/.
2.
kdo/kaj usmerjati, upravljati koga/kaj
Čoln je /previdno/ krmaril (proti pristanišču).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kupíti in kúpiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj začeti imeti koga/kaj na razpolago
(Pri domačinih) je kupil parcelo /po sorazmerno nizki ceni in vendar na kredit/.
2.
kdo/kaj nabaviti komu/čemu koga/kaj
Rože ji je kupil (v bližnji trgovini).
3.
čustvenostno kdo/kaj pridobiti koga
Kupili so ga /z zlatom/.
4.
iz igralništva kdo dobiti, vzeti kaj po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno
Zdaj ti kupiš.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kupováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj nameravati pridobivati koga/kaj na razpolago
/Brez pravega povoda/ kupuje vse okoliške parcele.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
kváčkati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
laizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj spremeniti, spreminjati koga/kaj glede na način življenja in mišljenja
Nekaj cerkva je del svojih dejavnosti /popolnoma brez predsodkov/ laiziralo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
laizírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj spremeniti se, spreminjati se po načinu življenja in mišljenja
Redovniki so se /na hitro/ laizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
lansírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj dati, usmeriti koga/kaj z določenim namenom/ciljem
Nov izdelek so /v manjših poskusnih serijah/ skušali lansirati (na vse malo večje trge po državi).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
legitimírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj
(V klubu) jih je policist /vse po vrsti/ legitimiral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
legitimírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi se, potrjevati se
(Pri vseh vratih) se je (dežurnim varnostnikom) legitimiral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
lépiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo/kaj delati kaj na/v kaj / pri/ob kom/čem / kam / kod
Kar (z jezikom) je lepila znamke na kuverte.
2.
kdo/kaj imeti lepilno lastnost, moč
Izsušeno lepilo /v povprečju slabo/ lepi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
lépiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti kdo/kaj delati se od koga/česa / na/v kaj / pri/ob kom/čem / kam / kod
Blato se (jim) lepi za podplate.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
lépiti se na -im se na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemčustvenostno kdo/kaj biti čustveno navezan na koga/kaj
Dekleta se kar lepijo nanj.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
licencírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj za ustrezn-ega/-o
/Z veseljem/ so licencirali objekte in tekmovalno traso.
2.
iz veterine, v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj za ustrezn-ega/-o
(V njegovem hlevu) so licencirali vse bike in žrebce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
líčiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati, nanašati ličilo kot tanko plast na/za/pod/nad/skozi/čez kaj
/V manjših predsledkih/ si je ličila obraz.
2.
kdo/kaj dajati, nanašati barvo, lak kot tanko plast na/za/pod/nad/skozi/čez kaj
/Po svojem očetu/ še naprej liči avtomobile.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
lístati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj obračati liste v/na/po čem / med čim / kje / kod
Rad lista po starih knjigah /S prstom/ je listal po kartotečnih listkih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
lístati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
neobčevalno knjižno kaj poganjati liste
(To pomlad) pa se drevje (že zgodaj) lista.
2.
iz gastronomije kaj ločevati se listnate plasti
Namaščeno testo se /lepše/ lista.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
lokalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj omejiti koga/kaj
(Pri razporejanju dejavnosti) bi /težko/ lokalizirali ta dogodek.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti, postavljati koga/kaj čez/skozi/na/v/za koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Zgodbo so lokalizirali v nekaj svojih domačih vaseh.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prostorsko določiti, določati koga/kaj
Zdravnik je /dovolj točno/ lokaliziral vnetje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
lovíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.
3.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
4.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.
5.
kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
6.
čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.
7.
čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.
8.
v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.
9.
iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
10.
iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
lovíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj namensko premikati se za kom/čim
Otroci so se /s palicami/ lovili za piščanci (po dvorišču).
2.
kdo/kaj omejeno premikati se okoli/okrog koga/česa / v/za/na/med koga/kaj / kam
Otrok se je lovil okoli očetovega pasu /kot klop/.
3.
kdo/kaj ohranjati normalno lego
(Na ledu) se je lovil.
4.
v zvezi s sapa, veter kaj premikati se v koga/kaj / kam
Veter se (ji) je lovil v lase in krilo.
5.
kdo/kaj neodločno ravnati pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Mlad umetnik se pri delu še lovi.
6.
kaj nahajati se pri/v/na čem / s/med čim / kje / kod
Na stropu se /v različnih odtenkih/ lovi svetloba.
7.
iz narodopisja kdo vzajemno iskati se z izštevalnico
Otroci se radi lovijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
lovíti se za -ím se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj zelo prizadevno premikati se za kom/čim
Cele dneve se lovi za dobičkom.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
lúmpati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
lupíti in lúpiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo/kaj površinsko odstranjevati kaj
/Z močnim pritiskom/ in (z ostrim nožičem) je lupila tovrstne oreščke.
2.
kdo/kaj površinsko odstranjevati kaj od/z/s koga/česa / pri/po/na/v/ob kom/čem /med/nad/pod kom/čim / kje / kod
(S strgali) je lupil lubje po vsej dolžini debel.
3.
čustvenostno kdo/kaj izrabljati koga/kaj
Sin ju /brezobzirno/ lupi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
lupíti se in lúpiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti kdo/kaj delati se
Predvsem (po rokah) se (mu) koža /grdo/ lupi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
máhati tudi maháti -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
tvorni (procesni/dogodkovni) glagol1.
kdo/kaj migati s čim
Vedno (mu) maha s kakšno novo knjigo.
2.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj premikati se, gibati se s čim
/Zelo vneto/ maha z metlo.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj premikati se, gibati se
Dolgi lasje so (mu) mahali /po vratu/.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zadevati po kom/čem / kod
(S časopisom) maha po muhah.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
máhati jo tudi maháti jo -am jo
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemneknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / za/pred kom/čim kam / kod
Mahali so jo počez čez travnik.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
máhati z/s tudi maháti z/s -am z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
tvorni (procesni/dogodkovni) glagol kdo/kaj pretiti s čim
Vedno (mu) maha s kakšno novo knjigo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
málicati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj jesti v času malice
/Redno/ so malicali (enolončnico).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
manipulírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj upravljati pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim
Z letalom je /posebno spretno/ manipuliral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
manipulírati z/s -am z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanjanavadno slabšalno kdo/kaj preračunljivo upravljati s kom/čim
/Spretno/ manipulira s starši.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
mánjšati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati kaj bolj majhno
/Z novimi ovinki/ (voznikom) manjšajo strmino poti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
mašíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo/kaj delati kaj zaprto s čim
Luknje so /vztrajno/ mašili z umazanimi krpami.
2.
čustvenostno kdo/kaj spravljati kaj v kaj / kam
Bonbone so si mašili v žepe.
3.
nav. v zvezi z luknja, vrzel, čustvenostno kdo/kaj nadomeščati kaj v/na/pri/po čem / kje
/Z ihto/ so si mašili vrzeli v izobrazbi.
4.
iz obrtništva kdo/kaj nadomeščati, krpati kaj ‘izrabljene dele pletenine, tkanine’
Vsak dan so mašile nogavice.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
mašíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti,
knjižno pogovorno,
čustvenostno1.
kdo/kaj pitati se s čim
Mašil se je z jedjo/, kot da bi prvič jedel.
2.
kdo/kaj spravljati se v/skozi kaj / kam
/S silo in nestrpno/ so se mašili skozi vrata.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
mériti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj določati kaj Dolžino asfalta so merili /v metrih/.1.1.
kdo/kaj ocenjevati, vrednotiti kaj
Ljubezen /varljivo/ meri /po besedah/.
2.
kdo/kaj imeti, držati koliko / koliko česa / kaj
Moški meri meter osemdeset.
3.
čustvenostno kdo/kaj gledati koga/kaj
Tujca so merili /od nog do glave/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod S puško /slabo/ meri.4.1.
S tem vprašanjem meri na domače razmere.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Sobo je meril z odločnimi koraki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
mériti na -im na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kaj nanašati se na koga/kaj
Besede in očitki nasploh merijo nanj.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
mériti se z/s -im se z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj primerjati se s kom/čim
Izdelek se meri z najboljšimi na svetu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
metáti méčem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.
2.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.
4.
v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.
7.
iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
metáti na méčem na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemčustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘posebno stanje’ na koga/kaj
Stalna nasprotovanja mečejo čudno luč na firmo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
metáti se méčem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj sunkovito premikati se za/z/s kom/čim
(V cirkusu) se je metal z medvedom.
2.
čustvenostno kdo/kaj sunkovito gibati se, usmerjati se okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/za/na/med/čez koga/kaj / po kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / kje / kod
Metali so se po tleh /kot snopi/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
metáti se za méčem se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj zelo prizadevno premikati se za kom/čim
Cele dneve se meče za dobičkom.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
metáti v méčem v
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemčustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati koga v kaj ‘posebno stanje’
Stalna nasprotovanja ga mečejo v bes in obup.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
miríti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj
Jezne ljudi so mirili /brez pravega uspeha/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
množíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj bolj razširjen-ega/-o
To rastlino si množijo /s podtaknjenci/.
2.
iz matematike kdo/kaj delati računsko operacijo kaj ‘množenca’
Zna množiti enomestna števila (z enomestnimi).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
množíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se v večjem številu in navadno širše
To ljudstvo se /hitro/ množi.
2.
iz biologije kdo/kaj razmnoževati se
Nekatere rastline se /nespolno/ množijo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
motorizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj opremiti koga/kaj z motornim pogonom
Vojsko so /zaradi zunanjih pritiskov dobro/ motorilizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
motorizírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj opremiti se z motornim pogonom
Vojska se /postopoma/ motorizira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
mréniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi kaj delati kaj mrežasto
Pare nad jezerom so mrenile nebo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
mréniti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno kaj obstajati v mrenasti obliki
Nebo se mreni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
mréžiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati mrežo na kaj
Mrežili so okna.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj delati kaj mrežasto
Vodni curek je mrežil podobo na gladini.
3.
iz obrtništva kdo/kaj delati mrežo
Ženske so mrežile in kvačkale.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
mréžiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno kaj obstajati v mrežasti obliki
(V dolini) se je mrežil ledenik.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nabáviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nabírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nabírati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nabírati si -am si
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nabráti -bêrem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti koga/kaj
Nabral si je ta boljša jedrca (na kup).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti v gube koga/kaj
(Okoli pasu) si je krilo /prav na drobno/ nabrala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nabráti se -bêrem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj priti, začeti nahajati se
(V mlaki) se (v deževnih obdobjih) nabere precej vode.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj začeti imeti v večjih količinah koga/česa
(V enem dnevu) se je nabral preveč žaljivk in kletvic /kot berač uši/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nabráti si -bêrem si
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
čustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti si koga/kaj
/Sčasoma oz. z leti/ si je nabral izkušnje in zanesljive ljudi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nabútati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
čustvenostno1.
kdo/kaj s silo do vrha in čez napolniti kaj
Nahrbnik je /čez mero/ nabutal.
2.
kdo/kaj s silo prizadeti koga/kaj
Fantje so ga /pošteno/ nabutali (s palico).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nabútati se -am se
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
čustvenostno kdo/kaj prenapolniti se
Pri kosilu se je /pošteno čez rob/ nabutal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nadrobíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nagíbati -am
in -ljem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati koga/kaj do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / kod / do kod / kam
Pri vožnji si je kolo /preveč/ nagibal v levo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nagradíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj z nagrado priznati koga/kaj
/Kot najstarejšega veterana/ so ga nagradili (s posebno plaketo).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
najémati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
najéti -jámem
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj začasno namensko dobiti koga/kaj
(V klubu) so /za krajši čas/ najeli dobrega kuharja in natakarja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nájti nájdem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premi kaj oč se nepričakovano videti koga/kaj
(V leksikonu) je našel napake.
2.
kdo/kaj premi kaj oč se načrtno dobiti koga/kaj
(Na cesti) je našel izgubljeno stvar.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno dobiti, ugotoviti koga/kaj
(V mestu) je našla delo in stanovanje.
4.
kdo/kaj odkriti, poiskati koga/kaj
Rdeči križ ji je našel sina.
5.
navadno v 1. ali 2. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
To rastlino najdemo tudi v naših krajih.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med kom/čim / kje / kod
Pri njem je našel sočutje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nájti se nájdem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spoznati se
(V srednji šoli) se je našel in spoznal, kaj hoče.
2.
navadno v množini kdo/kaj dobiti se
Najdemo se (pred kinom).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nakázati tudi nakazáti -kážem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
Zahtevani znesek (jim) je že nakazal /prek banke/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predstaviti kaj , opozoriti na kaj , dati za kaj
(V predavanju) je govornik /kot dober poznavalec/ osnovne probleme /samo/ nakazal.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nakazováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nalépiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti kdo/kaj z lepljenjem narediti kaj na/v kaj / pri/ob kom/čem / kam / kod
Kar (z jezikom) je nalepila znamke na kuverte.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nalépiti se na -im se na
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj navezati se na koga/kaj
Kri se je /nenačrtovano/ nalepila na rano.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naletéti na -ím na
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano najti, srečati koga/kaj
(V leksikonu) je naletel napake.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naletéti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj priti, pojaviti se blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/po/pri čem / med/pred/pod/nad/za kom/čim / kod / kje
/Postopoma/ so se muhe naletele na meso.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
namériti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj merilno določiti kaj / koliko česa
Namerili so najvišjo temperaturo v tem letu.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj / s čim proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod Nameril je pištolo v črno piko in sprožil.2.1.
kdo/kaj usmeriti kaj / s čim proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
Nanj je nameril hude očitke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
namestíti -ím
tudi naméstiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v čem / kod
Na stavbe so namestili strelovode.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj za koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / v/na/po čem / kam / kod
V razred so ga namestili za pedagoškega vodjo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
namestíti se -ím se
tudi naméstiti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj biti blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v čem / kod
Zvečer so se domači namestili na naslanjaču.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naméščati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naméščati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
namígniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja)v posplošenem pomenu kdo/kaj z besedo ali gibom nakazati na kaj
/Pravočasno/ (mu) je namignil, kaj se pripravlja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
namigováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja)
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
namnožíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj številčnejše
/Kot pravi gospodar/ si je čredo /krepko/ namnožil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
namnožíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se številčnejše
Delo se (mu) je /brez prave kontrole preveč/ namnožilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nanášati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj z določenim namenom nositi koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/skozi/čez koga/kaj / kam
Otroci so /pridno/ nanašali drva v kuhinjo (za veliko krušno peč).
2.
kdo/kaj dajati kaj kot tanko plast na/za/pod/nad/skozi/čez kaj / kam
/V manjših predsledkih/ si je nanašala ličilo na obraz.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nanášati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj z določenim namenom dodajati se v/na/za/pod/nad/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Lak se je /lepo/ nanašal po površini lesa.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nanášati se na -am se na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj usmerjati se na koga/kaj
Opisani dogodki se nanašajo na ta kraj.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
napádati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nasilno obravnavati
/Kot brez takta fizično/ napada (ljudi) (v svoji bližini).
2.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj načenjati koga/kaj
Bolezen ga /z vso hitrostjo/ napada.
3.
iz športa kdo/kaj tekmovalno ogrožati
(Na domačem terenu v drugem polčasu) so gostje /ves čas/ napadali (nasprotno ekipo).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
napájati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Živino napajajo (dvakrat na dan).
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Druge rad napaja (z vinom in žganjem).
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj oskrbovati koga/kaj z vodo
Izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto.
4.
kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Toplarno so napajali (s plinom).
5.
iz elektrotehnike kdo/kaj oskrbovati kaj z električno energijo
Elektromotor napajajo baterije.
6.
iz metalurgije kdo/kaj dopolniti kaj s tekočo litino
V železarni napajajo ulitke.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
napájati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaneobčevalno knjižno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oskrbovati se pri/na/ob čem / s čim / kje / kdaj / koliko krat
Realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
napeljáti -péljem
tudi -ám
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj z vlečenjem spraviti kaj od—do koga/česa v/na/skozi kaj / kam
Skozi zanke je napeljala nitko.
2.
kdo/kaj usmeriti kaj od—do koga/česa v/na/skozi kaj / kam
Studenčnico so napeljali v rezervoar.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj privesti koga k/h komu/čemu / na kaj / kam
Težko so jih napeljali k akciji.
4.
kdo/kaj z vožnjo spraviti kaj do koga/česa / v/na kaj / kam
Na cesto so napeljali peska.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
napeljeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
napísati in napisáti -píšem
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
napojíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
napojíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naravnáti -ám
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pravilno usmeriti kaj
/Pred ogledalom/ si je naravnal kravato (proti pasu).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pravilno urediti kaj
Fotografski aparat si je naravnal /po najbližjem robu/ in začel slikati.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Vodni curek so naravnali proti goreči stavbi.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj ‘vsebino’ proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Pogled je /z zanimanjem/ naravnal k malo večji skupini ob oknu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naravnávati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naróčati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naróčati se na -am se na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naročíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj za koga/kaj
Podjetje je za svoje stalne kupce (v tujini) naročilo blaga /za več milijonov evrov/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj določiti koga/kaj za koga/kaj
(Pri ponovnem testiranju) so ga naročili za posebno psihofizično zahtevne naloge.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naročíti se na -ím se na
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj prijaviti se na kaj
/Kot velik navdušenec/ se je naročil tudi na njihovo glasilo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naselíti -sélim
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Delavce so iz predmestnih barak naselili v nova stanovanja.
2.
kdo/kaj načrtno zavzeti kaj
Prazna področja so /nahitro/ naselili (s prišleki).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naselíti se -sélim se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj načrtno premakniti se proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Končno/ so se naselili v nova stanovanja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naseljeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naseljeváti se -újem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naskakováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj nasilno obravnavati koga/kaj
/Kot brez takta fizično/ naskakuje ljudi (v svoji bližini).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naslánjati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naslánjati na -am na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naslánjati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naslánjati se na -am se na
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaiz jezikoslovja kaj navezovati se na kaj
Predlogi se /praviloma/ naslanjajo na naglašene besede.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nasloníti -slónim
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti, dati koga/kaj do/blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / v/po/ob kom/čem / kam / kod
/Brez večjega tveganja/ je lestev naslonil na/ob zid.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nasloníti na -slónim na
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj navezati koga/kaj na koga/kaj
Svoje pisanje je /preveč nazorno/ naslonil na knjigo svojega vzornika.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nasloníti se -slónim se
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj navezati se do/blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / v/po/ob kom/čem / kam / kod
/Navadno/ se nasloni ob vratni okvir in komentira.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nasloníti se na -slónim se na
dovršni glagol,
glagol ravnanjanavadno čustvenostno kdo/kaj navezati se na koga/kaj
/Brez oklevanja/ se vedno nasloni na prijatelje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nasprotováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj namerno drugače delati, nastopati proti komu/čemu
Vodji so nasprotovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nasprotováti si -újem si
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
oseba v množini/dvojini kdo/kaj namerno neskladno delati, biti si v nasprotju
Nasprotovala sta si /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi, kot mlada bika/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
našíti -našíjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti kdo/kaj narediti kaj na/v kaj / kam
(Iz krokodilje kože) našijejo aplikacije na jakne.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
natísniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj narediti kaj javno
Natisnili so (mu) novo povest.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
natočíti -tóčim
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naučíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naučíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naváditi -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj usposobiti koga/kaj za kaj
Svoje je navadil na življenje v mestu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
naváditi se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanjaGLEJ: navájati se2
kdo/kaj usposobiti se za kaj
Navadil se na življenje v mestu in na nadomestne starše.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navájati1 -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja (glagol ravnanja) kaj vsebovati koga/kaj / koliko česa 'sestavine, dele'
Člen navaja pravice in dolžnosti delavcev.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navájati2 -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj usposabljati koga/kaj za kaj
Navaja se na življenje v mestu.
2.
kdo/kaj pravilno usmerjati koga/kaj k čemu / na/v kaj
Navaja se na življenje v mestu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navêsti -vêdem
dovršni glagol,
glagol govorjenja (glagol ravnanja)1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glasovno ali pisno posredovati kaj / koliko česa / koga
V/Za ilustracijo je navedel več praktičnih resničnih primerov.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga proti/k/h komu/čemu / v/na koga/kaj
Navedla jih je k dobrodelnim akcijam.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navézati in navezáti -véžem
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj z vezanjem namestiti, dati koga/kaj blizu/sredi/okoli/okrog česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / v/po/ob čem / kam / kod
Na različna pokrivala so si /domiselno/ navezali različne trakove.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navézati na in navezáti na -véžem na
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj usposobiti koga/kaj na koga/kaj
Preveč in brez razloga/ ga je navezala nase.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navézati se in navezáti se -véžem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
oseba v množini/dvojini kdo/kaj povezati se
V steni sta se /dobro/ navezala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navézati se na in navezáti se na -véžem se na
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj nasloniti se na koga/kaj
Nanj se je /kar preveč čustveno/ navezala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navezováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navezováti na -újem na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navezováti se -újem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
oseba v množini/dvojini
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navezováti se na -újem se na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navíjati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj nameščati kaj
Niti in žice /trdno/ navijajo (v/na klobčič).
2.
kdo/kaj delati prožno kaj
Ure so navijali /ročno/.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
Navija radio/, da kar hrešči/.
4.
v zvezi s cena, čustvenostno kdo/kaj delati višje, večje kaj
/Brezobzirno/ navijajo cene.
5.
čustvenostno kdo/kaj vršiti silo na koga
Navijala ga je/, da je na koncu vse povedal/.
6.
čustvenostno kdo/kaj spretno voditi, upravljati koga
/Zvito/ navija svojega šefa.
7.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj spretno voditi, upravljati kaj
/Kar že iz navade/ je (otrokom) navijal ušesa, kot je navijal budilko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navíjati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati se prožno
Priprava se navija /avtomatično/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navíjati za -am za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
žargonsko, izpustno kdo/kaj biti za koga/kaj
Navijali so svojega kandidata.
2.
iz športa kdo/kaj biti za koga/kaj
/Navdušeno in z vso navijaško opremo/ so navijali so za svoje moštvo in za nekaj posameznikov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navíti -víjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
navíti se -víjem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nazdráviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj izreči zdravico komu/čemu
(V službi) so mu /brez prave potrebe/ nazdravili (kar z vodo).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nazdrávljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
negírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nêsti nêsem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ nese otroka in kovček.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Nesla jim je malico.
3.
kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Tok ga je nesel v vrtinec.
4.
v posplošenem pomenu kaj delovati
Ta puška /daleč/ nese.
5.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj prevladati koga/kaj
(Pri delu) nese vsakogar.
6.
v posplošenem pomenu kaj prinašati korist/dobiček
Trgovina /dobro/ nese.
7.
kaj prinašati, izločati
Jarčke so začele nesti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
nêsti se nêsem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
čustvenostno kdo/kaj samozavestno premikati se
/Kako/ se nese!
2.
neobčevalno knjižno kaj gibati se, premikati se od—do/mimo koga/česa / skozi/čez/na/v kaj / v/po čem / kje / kod
Po nebu se nese mogočen oblak.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
níhati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
/Enakomerno/ si je nihala čop las.
2.
kdo/kaj zibajoč nahajati se
Čoln niha (ob pomolu).
3.
kdo/kaj zaradi neodločnosti spreminjati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Že nekaj časa niha med ženo in ljubico.
4.
iz elektrotehnike kaj periodično spreminjati se
(Na tem področju) električni tok niha.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
norčeváti se iz -újem se iz
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati se norca iz koga/česa
/Zaradi določenih telesnih posebnosti/ se norčujejo iz njega.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1263 zadetkov.