bóks2 -a in bòks bôksa m (ọ̑; ȍ ō) ločen, ograjen prostor; oddelek, predelek: nova tržnica bo imela deset boksov;
razstavni boksi;
po bolniških sobah so uvedli sistem boksov;
motel nima boksov za posamezne avtomobile, ampak samo pokrit parkirni prostor;
boksi za konje, pse / ulica je razdeljena v bele bokse označene prostore za parkiranje posameznih avtomobilov; neskl. pril.: fot. boks kamera najpreprostejša fotografska kamera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
eksponát -a m (ȃ) predmet za ogledovanje, postavljen na javen prostor, razstavni predmet: poslati eksponate za razstavo;
muzejski, sejemski eksponat;
sestaviti katalog stalnih eksponatov v galeriji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
fótogaleríja -e ž (ọ̑-ȋ) 1. spletna stran s posnetki kakega dogodka, osebe, kraja in komentarji: Za popestritev spletišča poskrbi razkošna fotogalerija 2. razstavni prostor z zbirko umetniških fotografij: Postavil je dvanajst fotografskih razstav domačih in tujih avtorjev ter odprl prvo fotogalerijo v takratni Jugoslaviji E (↑)foto… + (↑)galeríja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
galeríja -e ž (ȋ) - 1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija
- 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi
- 3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji
- 4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji; odprta galerija; galerije in dvorane starih gradov
♦ grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
kúpola -e ž (ȗ) - 1. streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: bela, pozlačena kupola; mogočna kupola cerkve; stolpi in kupole mesta; ogrodje, vrh kupole / bivališče ima obliko kupole
// strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: nad oltarjem je bila visoka kupola / akrobat v kupoli nad manežo - 2. kar kaj pokriva kot taka streha: kip je bil pod stekleno kupolo / v kupoli so bili različni razstavni predmeti
// ekspr., navadno z rodilnikom kar je po obliki podobno taki strehi: zelene kupole dreves; kupola neba
♦ arhit. čebulasta kupola kupola z izrazito razširjenim srednjim delom, značilna zlasti za rusko arhitekturo; voj. kupola tanka zgornji vrtljivi del tanka s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
razstáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razstávo: razstavni paviljon;
urediti razstavni prostor / razstavni predmet; razstavno blago / razstavni katalog / razstavna galerija; stalna razstavna zbirka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
salón -a m (ọ̑) - 1. v meščanskem okolju lepše urejen prostor, kjer se zadržujejo ljudje in sprejemajo gostje: preuredili so jedilnico, spalnico in salon; peljati obiskovalca v salon; pohištvo za salon
● ekspr. ne znam se sukati v salonu ne znam se uglajeno vesti - 2. s prilastkom sodobno urejen prostor, kjer se opravljajo frizerske, krojaške, modne storitve: najeti salon / frizerski, kozmetični salon; krojaški salon; salon ženske in moške mode
♦ obl. modni salon delavnica, kjer se izdelujejo oblačila po modi - 3. lepše urejen prostor v gostinskem obratu: točilnica in salon / v deževnem vremenu so ladijski potniki ostali v salonu
- 4. s prilastkom prostor za občasne razstave novih izdelkov, strojev, umetniških del: razstavljati v likovnem salonu; prodajni, razstavni salon
// razstava takih izdelkov, strojev, umetniških del: avtomobilski salon; letni salon motornih koles v Londonu; odprli so mednarodni salon poljedelskih strojev; salon pohištva - 5. zlasti v meščanskem okolju družba, zlasti literarno-umetniška, ki se zbira pri kaki osebi: baronica je ustanovila svoj salon; biti središče salona / literarni salon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.