atleta m atlet:
Theagines Aletà im. ed. eniga celiga vola na enkrat je ſnedil (IV, 292) Tako razumevanje zapisa (← lat. athlēta ← gr. ἀϑλητής ‛borilec, tekmovalec, atlet’) temelji na vsebini in na sobesedilu, saj se v nadaljevanju omenja slavni atlet Milon iz Krotona. Manj verjetno je treba zapis pojmovati z odvečnim A kot zaimek → leta. Naglasno znamenje ne govori nujno za slednjo možnost, ker se v zaimku zapisuje zelo redko.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
čezdanje -a (čezdane) samostalnik srednjega spola kot del besedne zveze izraža dejanje, s katerim je omogočeno razumevanje česa in prehod v uporabo; SODOBNA USTREZNICA: izročitev
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
razméjnje tudi razménje -a s razumevanje: Med ſterimi ſzo niſtera 'zmetnoga razmejnya KŠ 1771, 723; Pitanya znaménya szo za razmejnya gucsa, volo zmislena KOJ 1833, 10; Pitanya szo za razmênya gucsa AIN 1876, 9; ki ſzi Apoſtolom pámeti na piſzma razmejnye oudpro KŠ 1771, 829; Naj me ravna Na té ſzmrti razmênye BRM 1823, 46; Za volo bolje razmênye trbê znati AIP 1876, br. 3, 2; lidjé szo 'ze poznali to iglo po nasem razmenyi AIP 1876, br. 9, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
razuménje -a s razumevanje, dojemanje: Od toga je potrêbno bilo na kráci sze szpomenôti za bole razumênya szledi zgodjenoga AI 1875, br. 2, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
razumẹ́vanje, n. das Verstehen, kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
viženga [vížǝnga]
(vižinga) samostalnik ženskega spolakotnik, tj. priprava iz dveh pravkotno povezanih ravnil za določanje pravega kota v stavbarstvu ali mizarstvu
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
zapopadek [zapopȃdǝk]
samostalnik moškega spolaosrednja vsebina, bistvo, razumevanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
zastopnost -i ž 1. razumevanje, modrost, spoznanje:
Na zheli S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt im. ed. Boshja ǀ katerimu K'glihi ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt im. ed. ie nepametna ǀ katerimu h'perglihi, sledna muzh je ſlaba, ſledna lepota je garda, ſledna sastopnost im. ed. je nepametna ǀ tvoje, blagu, tvoja lepota, ali saſtopnost im. ed. bo tebe napihnila ǀ je enu ſuſebnu dellu ſaſtopnoſti rod. ed. Boshje ǀ s' sfetlobo te Boshje saſtopnoſti rod. ed. ǀ drivu tiga lebna, inu saſtopnoſti rod. ed. ǀ uni nesrezhni shlushabnik … tiga krajl je mozhnu lubil sa volo njegove saſtopnosti rod. ed. ǀ Peon pak je to saſtopnoſt tož. ed. od Boga doſegil ǀ kakor samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt tož. ed. Boshjo v' Salamonu ǀ s'kuſi molitu je bel njega veliko sastopnost tož. ed. doſegal ǀ Je imel pravo ſoſtopnoſt tož. ed. Boshio ǀ ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat, na taiſte ſpomnit po nyh ſaſtopnoſti mest. ed., inu veri ǀ Prezhuden v'suoij sastopnosti mest. ed. ǀ shnih veliko saſtopnoſtio or. ed., inu modruſtio, teh druſih ludy temno pamet ſe resvetili ǀ s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio or. ed. ſta ſe vojskovala ǀ nej drugi ſe zhudio nad sastopnostio or. ed. tiga brumniga Ioſepha ǀ v'njemu ſe najdejo vſi ſhazi modrusti, inu sastopnosti im. mn. Boshije ǀ vſe modruſti, inu ſaſtopnoſti tož. mn. bò doſegla 2. dojemljivost, sposobnost učenja:
My ſe nemorimo navuzhiti ſapuvidi Boshje, ſmò prepoſti, teshke ſaſtopnoſti rod. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.