cefalopód tudi kefalopód -a m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužec z lovkami okoli ust; glavonožec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
císta -e ž (ȋ) 1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto;
cista na jajčniku 2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami 3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dejávnost -i ž (ā) navadno s prilastkom delo, delanje, vezano na določeno področje: razširiti, razviti športno dejavnost;
živahna diplomatska, politična dejavnost;
razgibana kulturna dejavnost;
podtalna dejavnost;
vzgojna dejavnost šole;
založniška dejavnost;
dejavnost organizacij // nav. mn. panoga, področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa: gospodarske, negospodarske, storitvene dejavnosti; razvoj komunalnih dejavnosti služb, ki vzdržujejo osnovne materialne pogoje življenja v naselju / glavna, postranska dejavnost podjetja / opravljanje dejavnosti šivilje šiviljskega poklica
♦ ekon. terciarne dejavnosti promet, trgovina, bančništvo; šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
díafílm -a m (ȋ-í) fot. filmski trak z diapozitivi: razviti diafilm / predvajati diafilme o živalih; barvni diafilmi / posneti na diafilm
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dolgorépec -pca [dou̯gorepəc] m (ẹ̑) zool. 1. nav. mn. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in dobro razvitim zadkom, Macrura: k dolgorepcem prištevamo tudi potočnega raka 2. v zvezi lunj dolgorepec ptica ujeda, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrourus:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dopísništvo -a s (ȋ) 1. dejavnost dopisnikov: razviti dopisništvo;
list ima dobro organizirano dopisništvo / preživlja se z dopisništvom // dopisniški urad: rimsko dopisništvo Dela 2. zastar. dopisovanje, korespondenca: poslovno dopisništvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dorásti -rástem in -rásem dov. (á) 1. doseči končno stopnjo rasti: zgodaj je dorastel, že pri sedemnajstih letih / ta vrsta trave hitro doraste; drevo je dorastlo v nekaj letih // postati nekoliko večji, starejši: z otroki so skrbi, ko so majhni in ko dorastejo / mladiči so dorastli in zapustili gnezdo // navadno v zvezi z za postati sposoben, primeren za kaj: ko so sinovi dorastli za delo, je bilo lažje; komaj je dorastel za pastirja, je moral z doma 2. z rastjo doseči: sin je že dorastel očeta / drevo je dorastlo do strehe // dobiti dokončno podobo, razviti se: dorastla je v lepo dekle / fant doraste v moža
● fant je dorastel med glasbeniki ves čas svojega doraščanja je živel med njimi; star. še ni vrha dorastel še ni dorastel, postal moždoráščen -a -o:
nisi še doraščena in ne več otrok; doraščeno drevje;
prim. dorasel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dozoréti -ím dov., dozôrel in dozorèl in dozorél (ẹ́ í) 1. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti: pšenica je dozorela;
to sadje zgodaj dozori;
seme je že dozorelo / smreke so dozorele za sečnjo; pren. njegov sklep je dozorel; misel je dozorela v njem
● knjiž. pridem, ko bo čas dozorel ko bo ugoden, primeren čas za to// doseči potrebno, ustrezno kakovost: sir je dozorel; salama dozori na zraku šele po kakem mesecu 2. dobiti dokončno podobo, razviti se: fant je dozorel v moža;
duševno, spolno, telesno dozoreti;
kulturno dozoreti / knjiž. stvar je dozorela do vrhunca / dekle je v trpljenju dozorelo // navadno v zvezi z za postati sposoben, pripravljen za kaj: ta človek še ni dozorel za življenje / spor je končno dozorel za razsodbo
♦ čeb. med dozori izgubi odvečno vododozôrel in dozorèl in dozorél -éla -o:
dozorel človek; prezgodaj dozoreli otroci; dozorele breskve; čustveno dozorel; politično dozoreli ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ekocíd -a m (ȋ) namerno, sistematično in obsežno uničevanje življenjskega okolja: razviti svet pogosto obtožujejo ekocida;
ekocid v dolini znane reke;
genocid in ekocid / nadaljnje širjenje smučišča bi pomenilo nedopusten in nepopravljiv ekocid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
faktoríja -e ž (ȋ) nekdaj trgovinska naselbina kapitalističnih držav v koloniji ali manj razviti deželi: ustanavljati faktorije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
glavonóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužci z lovkami okoli ust, Cephalopoda: globokomorski glavonožci;
lov na glavonožce, rake in školjke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
indivíduum -dua tudi -a m (ī) 1. vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznik: kolektiv je sestavljen iz individuov;
boriti se za pravice človeka kot individua 2. knjiž. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; človek: v pogovoru sodelujeta vselej vsaj dva individua;
miselna prodornost je pri vsakem individuu drugačna // s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: visoko moralen individuum; umetniški, vsestransko razviti individui 3. nav. slabš. človek, oseba sploh: ta individuum je kaj vem od kod;
s takim individuom se nočem družiti / bil je v seznamu nevarnih individuov 4. knjiž. del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota: skladno zaokrožena skupina stavbnih individuov
♦ biol. (posamezen) organizem, osebek; filoz. posamezno bitje ali stvar, ki je ni mogoče deliti, ne da bi z delitvijo prenehal njen obstoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
izcímiti se -im se tudi scímiti se -im se dov. (í ȋ) ekspr. (počasi) nastati, razviti se: iz prehlada se je izcimila bolezen;
iz bežnega srečanja se je izcimilo veliko prijateljstvo;
ne veš, kaj vse se lahko izcimi izcímiti tudi scímiti
1. nar. vzhodno vzkaliti, vzkliti: seme ni izcimilo; koruza se je že izcimila
2. ekspr. priti do česa, dobiti: iz kupčije je izcimil precejšen dobiček
3. zastar. ugotoviti, spoznati: iz gospejinega govorjenja je izcimil, kaj se dogaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
izoblíčiti -im dov. (í ȋ) knjiž. 1. izoblikovati, izdelati: izobličiti kip / dramatik je izobličil svoje osebe z veliko natančnostjo / dokončno izobličiti svoje stališče 2. izmaličiti: bolezen mu je izobličila obraz / ljudje so dogodek izobličili po svoje izoblíčiti se
1. nastati, razviti se: iz otroka se je izobličilo zrelo dekle
2. pokazati se v obrisih: iz megle se je izobličil steber
izoblíčen -a -o:
iz gline izobličen obraz; premalo izobličene osebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
izobráziti -im dov. (ā ȃ) 1. načrtno razviti sposobnosti in seznaniti z dosežki različnih področij človekove dejavnosti: izobrazil je cele generacije;
izobrazil se je v šoli in z branjem;
glasbeno se izobraziti 2. star. razviti, kultivirati: izobraziti jezik 3. zastar. izoblikovati, napraviti: jame so bile take, kot bi jih bila izobrazila človeška roka izobrážen -a -o
1. deležnik od izobraziti: izobražen je bil v najboljši šoli / ima izobražen okus
2. ki ima izobrazbo: daleč naokoli ni bilo bolj izobraženega človeka; je vsestransko, zelo izobražen / glasbeno, jezikovno, literarno izobražen / akademsko izobražen z visokošolsko izobrazbo
// kulturen, civiliziran: živel je daleč od izobraženega sveta
3. ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj: pripraviti govor za izobražene ljudi / izobraženi sloji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
izvíti -víjem dov. (í) 1. z vrtenjem spraviti iz predmeta: izviti vijak z izvijačem 2. s silo, spretnostjo spraviti iz prijema: skočil je k napadalcu in mu izvil nož;
izvil je roko iz očetove pesti / stiskal je dežnik, da mu ga veter ne bi izvil; pren. izviti oblast iz rok pohlepnežev 3. ekspr. s spretnostjo, vsiljivostjo doseči, da kdo kaj pove: izviti iz koga obljubo, priznanje, skrivnost;
mu že izvijem, kaj ga tare;
z največjo težavo je izvila iz njega podrobnosti o dogodku
● vznes. smrt mu je izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. to je gotovo iz trte izvil si je izmislil; star. premišljeval je, kako bi jo izvil, da ga ne bi kaznovali kako bi dosegel, uredilizvíti se
1. s silo, spretnostjo spraviti se iz prijema: skušala se mu je izviti, a njegove roke so jo trdno držale; izviti se iz objema, rok / patrulja se je izvila iz sovražnikovega obroča; izvila se je iz sobe tiho, naskrivaj odšla
// spraviti se iz neprijetnega, zapletenega položaja, stanja: ta se izvije iz še tako težke situacije; izviti se iz zadrege, zagate; ne bo se mu izvil; pren. mesto se je počasi izvilo iz svoje ozkosti in provincialnosti
2. ekspr. priti iz česa ovirajočega: droben fantek se je izvil iz grmovja / izviti se iz gruče / izmed otokov se je previdno izvila ladja
// priti iz česa sploh: gost, črnkast dim se je izvil iz dimnika; pren. iz grla se mu je izvilo hropenje; krik, vzdih se izvije iz prsi
● brezoseb., ekspr. govoriti moram z vami, se mu je izvilo iz ust je s težavo rekel
3. nastati, razviti se: iz bube se izvije metulj / ekspr. iz noči se izvije jutro
4. ekspr. postati viden, prikazati se v obrisih: iz megle se izvije velika hiša; iz sence se je izvila ženska postava
izvít -a -o:
izvit vijak
● ekspr. iz trte izvita trditev neutemeljena; ekspr. vse to je iz trte izvito izmišljeno, neresnično, neutemeljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
izzoréti -ím dov., izzôrel in izzorèl in izzorél (ẹ́ í) knjiž. dozoreti, razviti se: fant je izzorel v moža / v trpljenju je izzorelo njeno junaštvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
jádro -a s (ā) kos močne tkanine, s katerim se izkorišča veter za poganjanje čolna, ladje: jadra se napenjajo, plahutajo;
izdelovati, šivati jadra;
odvezati, privezati, razpeti, razviti, sneti, spustiti, vzdigniti jadro;
bela jadra;
štirikotno, trapezasto, trikotno jadro / prečna, vzdolžna jadra; čoln na jadra; sukanec za jadra; ekspr. pristanišče je polno jader jadrnic; pren., pesn. jadro mojih mladostnih sanj je splahnelo
● šalj. še o pravem času je dvignil, razpel jadra odšel; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati
♦ bot. jadro največji, pokončni venčni list metuljastega cveta; navt. napeti, nategniti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile; obrniti jadro od vetra obrniti ga tako, da se veter le malo upira vanj; obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj; podvezati, skrajšati, spodvezati jadro delno ga zviti, da je krajše; dobiti veter v jadro naravnati jadro tako, da se vanj upre veter; glavno jadro na glavnem jamboru; košno, spodnje, vršno jadro; križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ; krmno jadro na krmnem jamboru; latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; sošno jadro trapezoidno jadro, privezano na soho; vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kratkorépec -pca m (ẹ̑) nav. mn., zool. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom; rakovica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
lopár -ja m (á) 1. lopati podobna priprava za dajanje kruha v peč: jemati z loparjem hlebce iz peči;
ropotala je po peči z burklami in loparjem;
lopar in omelo // kar je temu podobno: policist ustavi promet s službenim loparjem; čistiti sneg s pločnikov z lopatami in loparji za sneg 2. priprava iz ovalne plošče ali mreže v okviru in držaja za udarjanje žoge pri nekaterih športnih igrah: zamahniti z loparjem;
prihajal je na igrišče z loparjem pod pazduho / teniški lopar; lopar za namizni tenis
♦ zool. nižje razviti morski rak, ki živi pritrjen vznak na kožnatem peclju, Lepas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
modél2 -a m (ẹ̑) 1. predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz načrtovanega ali obstoječega predmeta: izdelati, napraviti model;
delati poskuse na modelu;
model človeškega očesa, telesa;
mavčni model;
modeli za geometrijski pouk / model jadrnice, stroja / model hidrocentrale maketa// majhna športna priprava, ki posnema določeno vozilo, zlasti letalo: fantje spuščajo modele / jadralni, motorni model; sobni, tekmovalni model 2. kdor se ukvarja s tem, da se daje na razpolago za upodabljanje: preživlja se kot model;
moški, ženski model / fotografski model fotomodel; kiparski model // oseba ali stvar, katere značilnosti umetnik upodablja: on je bil avtorju model za glavnega junaka v drami 3. nav. ekspr. ustaljena oblika česa, po kateri se kaj dela; vzorec, oblika: razviti lasten gospodarski model;
družbeni, organizacijski model / v romanu vse poteka po ustaljenem modelu; delati po vnaprej določenem modelu kalupu4. industrijski izdelek takih značilnih oblik ali lastnosti, da se po njih razlikuje od drugih istovrstnih izdelkov: tovarna je predstavila nove modele avtomobilov / buick, model 1955; puška, model 48 [M-48] // modni oblačilni izdelek: manekenke prikazujejo modele jesenskih plaščev; športni modeli; modeli pomladanskih čevljev 5. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: vliti pripravljeno maso v model / dati v model za torto; model za odlivanje novcev 6. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kdor s svojimi posebnimi lastnostmi, značilnostmi pozitivno izstopa: on je pa res pravi model // moški, navadno mlajši: model je nadarjen, delaven in vztrajen, zato so trenerji nad njim navdušeni
♦ filoz. model predmet, po lastnostih, značilnostih podoben raziskovanemu predmetu in narejen po določenih pravilih; metal. matični model; obl. ekskluzivni model ki ga prodaja le ena trgovina, izdeluje le en salon v omejenem številu; trg. izvensezonski modeli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
odrásti -rástem in -rásem dov. (á) 1. postati telesno in duševno zrel: sin je že odrastel;
ko je odrastel, je odšel na delo v tovarno / komaj je malo odrastel, so ga dali za pastirja postal nekoliko večji, starejši// s prislovnim določilom preživeti čas rasti, zorenja: odrasti brez staršev, na kmetih, v mestu // ekspr., z dajalnikom postati prevelik, neprimeren za kaj: otroškim igram je že odrastel; odrasti šoli 2. dobiti dokončno podobo, razviti se: odrastla je v lepo dekle odráščen -a -o:
odraščen človek; postati odraščen; čutiti se odraščenega; sam.: v družini so bili samo odraščeni odrasli;
prim. odrasel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
omíkati -am dov. (ȋ) knjiž. 1. razviti, kultivirati: omikati jezik 2. izobraziti, vzgojiti: knjige so ga omikale;
omikati in olikati / omikati divjake civiliziratiomíkan -a -o
1. deležnik od omikati: jezik njegovih pesmi je omikan, uglajen; biti omikan v nemških šolah
2. star. ki ima izobrazbo; izobražen: učitelj je bil edini omikani človek v vasi / biti pesniško omikan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
osébnost -i ž (ẹ̑) 1. vse lastnosti, značilnosti, ki jih ima človek kot posameznik: ohraniti svojo osebnost;
avtorjeva osebnost v delu še ni dovolj izrazita;
sodišče je upoštevalo storilčevo osebnost;
oblikovanje, razvoj, vzgoja osebnosti mladega človeka;
opredelitev osebnosti;
publ. dati čemu pečat svoje osebnosti;
ekspr. to je človek brez osebnosti neizrazit;
pren., knjiž. to mesto ima svojo osebnost // s prilastkom človek s temi lastnostmi, značilnostmi: biti formirana osebnost; obtoženec je neuravnovešena osebnost; imeti koga za nezrelo osebnost; on je izrazita umetniška osebnost 2. navadno s prilastkom moralno, kulturno, družbeno pomemben človek: on je osebnost, njegovi nasprotniki pa ne;
razviti se v osebnost;
velike, vplivne, zgodovinske osebnosti;
gosta je sprejel predsednik in druge visoke osebnosti;
ekspr. borec za pravico je postal legendarna osebnost;
osebnosti iz znanstvenega sveta;
razvoj osebe do osebnosti / knjiž., ekspr. kult osebnosti 3. nav. ekspr. človek, oseba: manj samozavestna osebnost se ne uveljavi;
položaj osebnosti v družbi
● star. pogosto je poudarjal, da se je treba ogibati osebnostim osebnim sporom, osebni zameri; knjiž. nastopajoče osebnosti v drami osebe, liki; ekspr. skoraj dva metra visoka profesorjeva osebnost postava
♦ ped. mladina z motnjami osebnosti; psih. ekstravertirana, introvertirana osebnost; integracija osebnosti povezovanje človekovih telesnih in duševnih lastnosti, motivov v enovito celoto; psiht. disociacija osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
osemeníti -ím dov., oseménil (ī í) biol., vet. vnesti seme v rodila: osemeniti kravo;
osemeniti s semenom bikov dobre pasme osemeníti se agr.
razviti seme: rastlina se osemeni
osemenjèn -êna -o:
osemenjena matica, telica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
podóčnik -a m (ọ̑) 1. koničast zob pod očesom: otroku že rastejo podočniki / močno razviti podočniki pri divjem prašiču
♦ anat. vsak od dveh zob med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom2. podočnjak: imela je podočnike, kakor da ne bi spala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
podočnják -a m (á) 1. modrikasta polkrožna lisa pod očesom zaradi utrujenosti, slabokrvnosti: bila je bleda, z izrazitimi podočnjaki 2. podočnik: izpuliti podočnjak / močno razviti podočnjaki pri divjem prašiču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
povédkov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na povedek: povedkove značilnosti / povedkov odvisnik odvisni stavek, ki izraža povedkovo določilo nadrednega stavka; povedkov prilastek nesamostojni stavčni člen, ki pojasnjuje samostalniški osebek, predmet in se dá razviti v samostojen stavek z glagolom biti; povedkovo določilo nesamostojni stavčni člen, ki dopolnjuje pomensko nepopolne glagole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
primát -a m (ȃ) 1. knjiž. prvo mesto: imeti, obdržati primat v teku;
pripada mu šahovski primat / temu delu gre primat med deli iz sodobnega življenja; priboriti si primat na domačem trgu; priznavati primat razumu; izgubljati primat na raznih področjih / dajati turizmu primat pred drugimi panogami prednost2. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci, Primates: evolucija primatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
propagánda -e ž (ȃ) 1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci;
razviti živahno propagando za napredne ideje;
pomanjkljiva, učinkovita propaganda;
ustna propaganda;
psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore 2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando;
fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda 3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando;
televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelka
● ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
protokól -a m (ọ̑) 1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola;
sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol // urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef, vodja protokola 2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju;
finančni protokol 3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol 4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol 5. rač. zbirka pravil za izmenjavo sporočil med elektronskimi napravami: protokol vsebuje algoritem za šifriranje;
protokol temelji na obstoječem standardu;
varnostni protokoli zagotavljajo varen prenos podatkov;
poznati, razviti, uporabljati, sprejeti protokol za prenos podatkov;
brezžični, internetni, omrežni, prenosni protokol;
tiskalnik podpira več komunikacijskih protokolov / na seznamu izbrati, omogočiti ustrezen protokol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prvák -a m (á) 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak;
kolesarski, smučarski, šahovski prvak;
prvak v boksu, hokeju, plavanju;
publ.: osvojiti naslov prvaka;
branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, svetovni prvak
♦ šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere 3. publ. predsednik politične organizacije, navadno stranke: prvak največje opozicijske stranke;
sestanek prvakov koalicijskih strank // ugleden, vpliven član politične organizacije: policija je aretirala več sindikalnih prvakov 4. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov;
zborovanje prvakov / narodni prvaki 5. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rákovica -e ž (á) 1. morska žival z okroglim apnenčastim oklepom in kleščami, ki se po kopnem premika postrani: loviti, opazovati rakovice / jesti rakovice 2. mreža za lovljenje rakov: loviti z rakovicami
♦ zool. rakovice višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom, Brachyura; žel. rakovica del podolžnega lokomotivnega kotla ob prehodu v pokončni kotel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rátati -am dov. (ȃ) nižje pog. 1. postati1:
ratati lačen;
ratalo mu je dolgčas / zaradi njegovega vprašanja je ratala rdeča je zardela2. nastati, razviti se: ni vedel, kaj bo ratalo iz tega 3. posrečiti se, uspeti: to nama bo gotovo ratalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
razbistríti -ím dov., razbístril; razbistrèn (ī í) razviti sposobnost za mišljenje: razbistriti komu duha;
počasi se mu je razum razbistril // narediti kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: študija je razbistrila nekatera pravna vprašanja; pojmi so se popolnoma razbistrili
● hladen zrak mu je razbistril glavo ga je naredil sposobnega mišljenja; publ. pogovori so razbistrili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejenarazbistríti se
postati bister, zelo prozoren: voda se je razbistrila / ekspr. popoldne se je ozračje razbistrilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
razplêsti -plêtem dov., razplêtel in razplétel razplêtla, stil. razplèl razplêla (é) 1. narediti, da kaj ni več spleteno: razplesti lase / razplesti kito, venček 2. narediti, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo je razpletlo korenine;
korenine so se razpletle na vse strani 3. lit. postopno končati dogajanje: avtor razplete zgodbo v romanu / zaplesti in razplesti dramsko dogajanje
● ekspr. razplesti kako misel razviti; ekspr. razplesti uganko rešiti, razrešitirazplêsti se ekspr.
iziti se, končati se: vsi so čakali, kako se bo stvar razpletla; vse se je srečno razpletlo
// postati jasen, razjasniti se: položaj se je končno razpletel
● ekspr. ob tem dogodku se je razpletla anekdota je nastala, se je razširila; ekspr. po večerji se je razpletel pogovor začeli so govoriti, se pogovarjati
razpletèn -êna -o:
razpleteni lasje; korenine so razpletene globoko v tleh; žile so razpletene po telesu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
razrásti se -rástem se in -rásem se dov., razrásel se in razrástel se (á) 1. narediti več poganjkov, vej: drevo se je razraslo;
žito se je lepo razraslo;
bujno, pahljačasto, vilasto se razrasti;
razrasti se v širino, pri tleh 2. rastoč priti na večjo površino: korenine so se mrežasto, na široko razrasle;
po njivi se je razrasel plevel / goba se je razrasla po vsem stanovanju 3. nav. ekspr. postati večjia) po obsegu: mesto se je v nekaj letih zelo razraslo / gibanje se je hitro razraslo b) po intenzivnosti: strah se je še bolj razrasel 4. v zvezi z v preiti, razviti se v to, kar izraža dopolnilo: grmovje se je razraslo v gosto živo mejo / v nekaj letih se je naselje razraslo v mesto / veter se je razrasel v orkan / zgodba se je razrasla v roman
● ekspr. dekle se je lepo razraslo razvilo; ekspr. v njunih srcih se je razrasla ljubezen zelo se imata radarazráščen -a -o:
razraščene korenine; lepo razraščeno žito;
prim. razrasel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
razvíti -víjem dov. (í) 1. narediti, da kaj preneha bitia) zavito: razviti knjigo, paket;
razviti v papir zavit kruh b) navito: razvil je dva metra žice s koluta;
sukanec se je razvil c) zvito: razviti lepak, trak;
otroci so razvili zastavice in mahali z njimi / razviti jadra / razviti prejo 2. spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razviti gospodarstvo, znanost;
to vrsto slikarstva so visoko razvili;
jezik se je v zadnjem stoletju zelo razvil;
gospodarsko, kulturno se razviti / umetnik je razvil svoj stil / razviti osebnost; razvila je vse svoje sposobnosti / model, stroj so še razvili izpopolnili / razviti moderen tehnološki postopek // narediti, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razviti društveno dejavnost; razvili so močno propagando 3. povezano pojasniti, prikazati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: v knjigi je svoje misli, teze logično razvil;
na kongresu so razvili svoj program 4. z rastjo doseči nastanek česa: solata razvije cvet, seme;
ta rastlina razvije močne korenine 5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelati s kemikalijami in tako posnetek narediti viden: razviti film, rentgenske plošče;
vseh slik še ni razvil
● publ. ta avtomobil razvije veliko hitrost doseže; društvo je tedaj tudi razvilo prapor dobilo, prevzelo; ekspr. ladja je pravkar razvila jadra odplula; na novo odkritem otoku so razvili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo
♦ mat. razviti funkcijo v vrsto zapisati funkcijo v obliki vrste; šah. razviti figure postaviti jih z osnovnih polj na polja proti središču šahovnicerazvíti se
1. postopno se spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: pri sesalcih so se možgani zelo razvili; nekateri organi se bolj razvijejo kot drugi / naselje se je razvilo v močno trgovsko mesto
// preiti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvila / prijateljski odnosi med državama so se razvili in okrepili
2. postati večji, močnejši, zrelejši: dekleti sta se lepo razvili; v tem letu se je precej razvil
// dobiti dokončno podobo: hitro, zgodaj se je razvila / fant se je razvil v moža / čas, v katerem se rastlina, žival razvije / ob skrbni negi se je mladič le razvil zrastel, dorastel
3. s prislovnim določilom začeti obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: na poškodovanem mestu se je razvilo novo tkivo; na površini sira se razvije prevleka / dvojčka se lahko razvijeta iz enega jajčeca; iz bube se razvije metulj / ta mesta so se razvila v srednjem veku / slovanski jeziki so se razvili iz istega jezika / iz njega se bo razvil dober igralec, športnik / publ. ob eksploziji se razvije visoka temperatura se sprosti, nastane
4. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: razvila se je zelo živahna razprava; pogovor se ni mogel prav razviti / zabava se je razvila v bučno razgrajanje
5. voj. prerazporediti se iz strnjene skupine v razpotegnjeno, navadno po širini: četa se je razvila po obronku gozda; razviti se v dolgo kolono / razviti se v strelce
● ni mogel verjeti, da so se stvari tako razvile da se je zgodilo tako, kot se je
razvít -a -o:
razviti diapozitivi; takrat jezik še ni bil dovolj razvit; zavoj je ostal razvit na mizi; gospodarsko, industrijsko, kulturno razvite države; tehnično visoko razvita družba; spolno razvita samica; razvita tehnologija; bila je zelo razvita; nižje razvita bitja; pravilno razvito zobovje; telesno, umsko razvit
♦ ekon. razvita država država z visokim narodnim dohodkom; mat. razvita oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
razvítje -a s (ȋ) glagolnik od razviti: razvitje jadra, zastave / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora / razvitje narodne kulture
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
razvòj -ôja m (ȍ ó) glagolnik od razviti ali razvijati:a) razvoj poteka hitro, v različnih smereh;
opazovati, pospeševati razvoj;
enakomeren, skladen razvoj;
stopnja razvoja;
nastanek in razvoj b) prispevati k razvoju dežele;
skrbeti za razvoj tehnologije;
gospodarski, politični, umetniški razvoj;
razvoj društva, kraja, zdravstva / sonaravni razvoj trajnostni razvoj; trajnostni razvoj razvojna usmeritev, ki omogoča zadovoljevanje potreb sedanjih generacij ljudi na način, ki ne ogroža možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij / časovni, zgodovinski razvoj / razvoj znanstvene misli c) razvoj okostja, organov;
razvoj metulja iz bube / duševni, telesni, umski razvoj / otroci z motnjami v razvoju / razvoj bolezni
● publ. dežele v razvoju države z nizkim narodnim dohodkom; zanima nas, kakšen bo razvoj dogodkov po odstopu vlade kaj se bo zgodilo
♦ antr. enolinijski razvoj premočrten razvoj človeka od pitekantropa preko neandertalca do modernega človeka; biol. nazadnjaški razvoj pri katerem postane ustroj telesa zaradi posebnega načina življenja bolj preprost, kot je bil pri prednikih; zgodovinski razvoj organizmov spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; jezikosl. semantični razvoj besede; razvoj dolgih samoglasnikov; šah. krilni razvoj postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
skúhati -am dov. (ú ȗ) 1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: dobro skuha zlasti domače jedi;
ekspr. še močnika ne zna skuhati nič ne zna skuhati / skuhati kosilo, večerjo / skuhati na mleku, v slani vodi / skuhati na kuhalniku / skuhati na elektriko, plin // narediti, da postane hrana v vreli vodi (bolj) užitna: skuhati meso, zelenjavo; skuhati v pokriti posodi; v ekonom loncu se živilo hitro skuha / skuhati čaj, kavo / skuhati kaj do mehkega; skuhati jajca (v) mehko, (v) trdo; fižol se je le napol skuhal; krompir se je preveč skuhal / ekspr. skuhala je poln lonec, pa je še zmanjkalo // dati kaj v vrelo vodo zaradi čiščenja, pranja: perilo je treba še skuhati 2. pripraviti hrano, obrok hrane: nikogar nima, da bi ji skuhal;
vsak dan skuha in pospravi / ne ve, kaj bi skuhala; skuhati polento za večerjo; vsak dan skuhajo tisoč kosil / skuhati gostom, za družino / skuhati svinjam 3. pridobiti kaj z delovanjem toplote: skuhati marmelado;
skuhati žganje / skuhati oglje 4. ekspr. povzročiti neprijetnosti, težave: boji se, da nam ne bi kaj skuhali;
ta bo že kakšno skuhal;
vem, kdo je to skuhal / ženski sta mu skuhali nesrečo; skuhati zaroto; precej presenečenj jim je že skuhal
● ekspr. lepo godljo, kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne vem, če bo ta kaj pametnega skuhal naredil; ekspr. tisto neverjetno zgodbo o njem so skuhali nevoščljivci so si izmislili; ekspr. kar si je skuhal, naj sam poje sam naj čuti, trpi posledice svojih nepremišljenih dejanj; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasnejeskúhati se ekspr.
1. nastati, razviti se: kdo ve, kaj se bo še skuhalo; le kje se je skuhal ta načrt; iz tega se lahko skuha nesreča, prepir / da bi le prišli do koče, preden se bo kaj skuhalo preden se bo vreme poslabšalo / to se je skuhalo v njegovi glavi to si je on izmislil
2. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: v tem prostoru se bodo ljudje skuhali; če bom še dolgo tu, se bom skuhal / v taki obleki se boš skuhal ti bo prevroče
skúhan -a -o:
skuhan krompir; juha je skuhana; za večerjo je že vse skuhano; na mleku skuhana kaša; čaj je bil hitro skuhan; premalo skuhan riž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
skultivírati -am dov. (ȋ) knjiž. doseči boljšo, popolnejšo obliko: skultivirati jezik // okrepiti, razviti, utrditi: skultivirati svoje sposobnosti skultivíran -a -o:
skultiviran umetniški izraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
slád -a tudi -ú m (ȃ) osušen vzklili ječmen, ki se uporablja za izdelovanje alkoholnih pijač, zlasti piva: sušiti slad / zeleni slad pri katerem so že razviti zeleni listi / ječmenov slad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
slíka -e ž (ȋ) 1. likovna upodobitev česa z barvami, navadno umetniška: delati, končati sliko;
dobra, lepa slika;
slika cvetočega drevesa;
deček na sliki je kot živ / abstraktna slika; oljnata slika; stenska, stropna slika; slika na steklu // delo, izdelek s tako upodobitvijo: po stenah visijo slike; obesiti, sneti sliko / dati sliko v okvir / kupiti Jakopičevo sliko ki jo je naslikal Jakopič2. upodobitev česa, zlasti v knjigi, časopisu: za otroške knjige so primernejše barvne slike;
slika na naslovni strani;
slike in besedilo;
v učbeniku je veliko slik / izrezovati slike iz starih koledarjev / kot opozorilo v tekstu glej, primerjaj sliko št. 8 3. upodobitev česa, nastala na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo: izdelati, povečati sliko;
skupinska slika / album slik; gladek, nazobčan rob slike // upodobitev česa, nastala s pomočjo kakega tehničnega sredstva: projicirati sliko na platno, steno / filmska, televizijska slika; rentgenska slika prsnega koša 4. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: po potresu se je povsod kazala enaka slika: porušene hiše, prestrašeni ljudje;
sliko slapa si je hotel vtisniti v spomin 5. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: slika stanja, ki jo je podal, ni prava;
knjiga je le približna slika trpljenja v taborišču / publ. slika položaja se je spremenila položaj6. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: pred očmi so se mu pojavljale neprijetne slike iz preteklosti;
rada je v spominu obujala slike iz otroštva // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: imeti, ustvariti si pravo sliko o čem 7. gled. vsebinsko, časovno in prostorsko zaokrožen del gledališke predstave: arija iz druge slike prvega dejanja;
drama v sedmih slikah
● ekspr. ti si pa slika posebnež; šalj. gasilska slika skupinska slika; zastar. gledati gibljive slike (umetniško) delo iz slik na filmskem traku; film; ekspr. hči je prava slika svoje matere zelo ji je podobna; imeti jasno sliko o čem pravilno, dobro kaj poznati
♦ film., rad. slika (na zaslonu, platnu) se preliva; podložiti sliko; negibna slika besedilo, risba ali fotografija (na zaslonu, platnu), ki med predvajanjem miruje; fiz. navidezna slika; prava slika ki nastane v presečišču podaljškov žarkov in jo lahko opazujemo z očesom ali na zaslonu, ki prestreže svetlobo; fot. razviti slike; ostra slika na kateri je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; gled. živa slika prizor, v katerem se igralci ne gibljejo in ne govorijo; lit. slika pripovedna enota kot del pripovednega dela v prozi; zlasti v drugi polovici 19. stoletja zelo kratko pripovedno delo v prozi, ki navadno objektivistično prikazuje kak dogodek; mat. narisati sliko funkcije; med. krvna slika; meteor. vremenska slika; rad. poslati sliko po linku; mešalec slike; rel., um. votivna slika narejena, podarjena zlasti kaki cerkvi zaradi zaobljube; šol. tabelska slika kratek in pregleden zapis učne snovi, ki nastaja med poukom na tabli; tisk. dvokolonska slika; um. senčna slika liki, ki nastanejo s projekcijo sence predmeta na zaslonu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sprogramírati -am dov. (ȋ) 1. pripraviti računalniški program ali del njega, navadno s programskim jezikom: sprogramirati nov brskalnik;
sprogramirati igro / sprogramirati idejo za splet 2. ekspr. načrtno razviti ali zavreti določene sposobnosti, lastnosti koga: družba ga je sprogramirala tako, da bi se ji pustil avtomatično voditi / sprogramirati možgane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
stváriti -im dov. (á ā) knjiž. ustvariti: stvariti novo besedo;
stvariti pesem
● zastar. stvariti umno vinogradništvo razvitistvárjen -a -o
deležnik od stvariti: stvarjene reči
// v zvezi z za ustvarjen, zelo primeren: dežela, stvarjena za trto / čutila sta, da sta stvarjena drug za drugega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
teoríja -e ž (ȋ) 1. skupek logično povezanih trditev, domnev, ki kaj znanstveno določa, razlaga: meritve so teorijo ovrgle, potrdile;
postaviti novo teorijo;
ekonomske, feministične teorije;
teorija časa, osebnosti;
teorije o nastanku vesolja / razvojna teorija / znanstvena teorija // skupek logično urejenih spoznanj, načel, ki določa zakonitosti kake dejavnosti: izpopolniti, razviti teorijo; povezovati teorijo s prakso; teorija obrambe 2. navadno s prilastkom nauk o splošnih, bistvenih pojmih, oblikah kake dejavnosti: glasbena, likovna teorija;
teorija avtomobilske vožnje / na glasbeni šoli poučuje teorijo; vozniški kandidati delajo izpit najprej iz teorije 3. ekspr. skupek povezanih misli, trditev, ki kaj razlaga, utemeljuje: njegova teorija je, da beg ni mogoč;
o dogodku ima svojo teorijo 4. splošna, abstraktna, od uresničevanja ločena spoznanja, načela: praksa prehiteva teorijo;
neskladnost med teorijo in prakso / v teoriji je to lahko, v življenju pa je marsikaj drugače
♦ biol. selekcijska teorija po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem; filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; teorija odraza v marksistični filozofiji po kateri je spoznanje miselna slika, projekcija objektivnega, od zavesti neodvisnega sveta; fiz. (posebna) teorija relativnosti Einsteinova teorija prostora in časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna teorija relativnosti Einsteinova teorija gravitacije; jezikosl. panonska teorija po kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga stari cerkveni slovanščini; lit. literarna teorija nauk o vrstah in zvrsteh literarne umetnosti in o bistvu in oblikah besedne umetnine; sokolja teorija po kateri se v noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s simbolnim pomenom, h kateremu se pripoved pogosto vrača; teorija verza nauk o vrstah in oblikovnih zakonitostih verza; mat. teorija informacije ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij; teorija množice; teorija števil ki raziskuje naravna števila in odnose med njimi; polit., soc. rasna teorija na biologizmu temelječa teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in pravice ljudi določene z njihovo raso; šah. teorija otvoritev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tríbárvnica -e ž (ȋ-ȃ) knjiž. tribarvna zastava: izobesiti, razviti tribarvnico;
francoska tribarvnica // trak z barvami te zastave: s tanko tribarvnico okrašen venec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
troják -a m (á) teh. priprava, ki omogoča razdelitev pretoka gasilnih sredstev v tri cevovode: razviti cev od črpalke do trojaka;
ventili trojaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vèlejádro -a s (ȅ-ā) navt. največje, spodnje jadro na glavnem jamboru jadrnice z več jambori; veliko jadro: razviti velejadro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vesêlje -a s (é) 1. stanje prijetne vznemirjenosti, ki se izraža v smehu, petju, živahnosti: vso družbo je zajelo veselje;
ekspr. nalesti se veselja od tovarišev;
prepustiti se veselju;
spodbujati k veselju / ekspr. to je bilo veselje, ko so se srečali // izražanje te vznemirjenosti: veselje se je sprevrglo v divjanje; vsepovsod vlada veselje; ekspr. mesto hrumi od veselja; hrupno, praznično veselje; trenutki veselja / na vrtu se je začelo razvijati ljudsko veselje; opustiti ponočno veselje veseljačenje2. prijetno duševno stanje, ki se izraža v vedenju, odnosu do življenja: prinesti komu veselje in mir;
ekspr. veselje kar kipi v njem;
živeti v sreči in veselju;
vir veselja / ekspr. v tej deželi je doma, prebiva veselje so ljudje veseli / ekspr. veselje mu je sijalo iz oči; njegov nasmeh je poln veselja // čustvo, ki ga povzroči kaj ugodnega, zaželenega: ob pogledu na otroke ga je prevzelo veselje; ni jim maral greniti veselja; pokazati veselje nad darilom; jokati, vzklikati od veselja; ekspr. kar sije, se topi od veselja zelo je vesel; čisto, ekspr. neizmerno veselje; solze veselja / z učenjem jim dela veselje; ima veselje, če jih lahko spre; z igračo je otroku naredil veliko veselje ga je zelo razveselil; to mi je v veliko veselje 3. kar ima kdo rad, mu je prijetno: pravljice so otroško veselje;
vsak človek ima kakšno veselje;
ne kratite mu veselja, da hodi v hribe / pripraviti komu veselje razveseliti ga / ekspr. oblaki so prinašali dež namesto zimskega veselja snega// v povedni rabi, z nedoločnikom izraža prijetnost dejanja, ki ga izraža nedoločnik: veselje ga je gledati, kako dela; veselje je hoditi po tako lepih krajih; studenec je hladen, da ga je veselje piti / ima avtomobil, da ga je veselje pogledati ima zelo lep, zelo dober avtomobil4. pozitiven odnos, zaradi katerega se zdi kaj, ukvarjanje s čim prijetno, zaželeno: razviti, vzbuditi v kom veselje do glasbe, za glasbo;
na to šolo se je vpisal iz veselja do kemije / imeti veselje do vrta, za vrt, z vrtom / uredili bodo igrišče, naj ima mladina veselje / slikati iz veselja // vnema, prizadevnost: veselje, s katerim se je lotil dela, se je izgubljalo / z veseljem prebira njegova dela rad; z veseljem jim je zapel / kot vljudnostna fraza: z veseljem vas pozdravljamo med nami; z veseljem sprejmemo vaše povabilo // v medmetni rabi, v zvezi z veseljem izraža vljuden sprejem predloga, pritrditev: boste prišli? Z veseljem 5. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi da je veselje zelo: vojaki so izurjeni, da je veselje;
zdravi so, da je veselje;
gre gladko, da je veselje / sedli so na sani in je šlo, da je bilo veselje zelo hitro; napivalo se je, da je bilo veselje dosti; krompir je obrodil, da je bilo veselje obilno, bogato// zelo dobro: plava, pleše, da je veselje; zapel je, da je bilo veselje / lotila se je gospodinjstva, da je bilo veselje zelo uspešno; plezali so, da je bilo veselje zelo spretno
● otroci ji delajo veselje se razvijajo, ravnajo tako, kot si želi; z njim, nad njim nimam nobenega veselja ni tak, kot si želim; vznes. šel je v nebeško veselje umrl je; ekspr. kratko veselje – dolga žalost; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vrbogójstvo -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vrb: razviti vrbogojstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vsèobséžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. ki obsega, zajema vse: vseobsežen pogled na mesto;
vseobsežen program dela popoln;
zgradili so novo, vseobsežno mesto z vsemi potrebnimi zgradbami, napravami / vseobsežna izobraženost vsestranska; vseobsežna knjiga o polarni odpravi izčrpna; razviti vseobsežno kulturo univerzalno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vzgojíti -ím dov., vzgójil (ī í) 1. duhovno in značajsko izoblikovati, zlasti otroka: šola jih ni vzgojila za življenje;
dobro, strogo vzgojiti / trudila sta se, da bi otroke vzgojila v poštene ljudi 2. načrtno razviti določene sposobnosti koga za opravljanje kakega dela, kake dejavnosti: vzgojiti kmetijske strokovnjake;
vzgojil si je nadaljevalca svojega dela / pevsko, umetniško vzgojiti / z uprizarjanjem zahtevnih del so vzgojili okus gledalcev 3. z načrtnim ukvarjanjem z rastlinami ali živalmi doseči, da zrastejo, dobijo določene lastnosti: vzgojiti novo sorto pšenice / vzgojiti mladiče vzgojèn -êna -o:
lepo vzgojen otrok; vzgojena rastlina; bila je vzgojena v mestu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zakúhati -am dov. (ú ȗ) 1. dati kako živilo v vrelo tekočino, da se v njej skuha in nastane jed: zakuhati rezance, zdrob;
zakuhati v juho, krop, mleko / zakuhati na juho, mleko / zakuhati juho z rezanci 2. pog. zaradi nepravilnega delovanja, okvare segreti se do vrenja: voda v hladilniku je zakuhala / avtomobil, hladilnik pri hudem vzponu lahko zakuha 3. ekspr. postati razgret, rdeč zaradia) napora, popitega alkohola: od hoje, vina je zakuhal b) vznemirjenja, razburjenja: ob teh očitkih zakuha, da ne more prikriti rdečice 4. ekspr. zelo se vznemiriti, se razburiti: zbil mu je klobuk z glave, pa ni zakuhal // zaradi vznemirjenja, razburjenja pojaviti se v visoki stopnji: v srcu zakuha jeza / brezoseb. v njem je zakuhalo 5. ekspr. povzročiti komu kaj neprijetnega, nezaželenega: pazi, da nam kaj ne zakuhaš / zakuhati komu neprijetnosti, sramoto, težave / pog. zakuhati jo komu // povzročiti kaj neprijetnega, nezaželenega: zakuhati pretep, zaroto zakúhati se ekspr.
nastati, razviti se: utegnejo se zakuhati neprijetne zadeve / kadar se zberejo črni oblaki okrog te gore, se rado kaj zakuha / v državi, vojski se bo kaj zakuhalo
zakúhan -a -o:
zakuhani rezanci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zamàh tudi zamáh -áha m (ȁ á; ȃ) 1. sunkovit gib, premik s čim po zraku: zamahu je sledil udarec;
roka mu je sredi zamaha obstala;
delati dolge zamahe;
ptič je poletel z močnimi zamahi;
plavalni zamahi;
zamah peruti, roke;
zamah s koso, z veslom;
zamah naprej, nazaj;
knjiž. slikar je oblikoval podobo z drznimi, širokimi zamahi potezami;
z enim zamahom se je zavihtel v čoln / zaplaval je dva zamaha daleč / slišati je bilo samo zamah peruti zvok, ki nastane pri tem2. knjiž. polet, zanos: manjka mu zamaha, da bi naredil več;
ustvarjalni zamah slikarja / delo so začeli z velikim zamahom // razmah: zamah množičnega ljudskega gibanja v času taborov
● ekspr. recital je bil izveden v enem zamahu brez prekinitev; publ. delo v tovarni se ni moglo razviti s polnim zamahom s polno intenzivnostjo; v polnem obsegu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zastáva3 -e ž (ȃ) 1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije: zastava plahuta, plapola, vihra v vetru;
s stolpa se vije zastava;
dvigniti zastavo na drog pred taborom;
izobesiti, sneti zastavo;
razviti, zviti zastavo;
okrasiti hiše z zastavami in cvetjem;
belo-modro-rdeča zastava;
tribarvna zastava / brigadna zastava; društvena zastava prapor; državna, evropska, slovenska zastava; olimpijska zastava; zastava Rdečega križa / bela zastava kos bele tkanine na drogu kot znamenje vdaje, pripravljenosti na pogajanje; črna ali žalna zastava kos črne tkanine na drogu kot znamenje žalovanja; red jugoslovanske zastave z lento nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami; red dela z rdečo zastavo nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti / kot znamenje počastitve, slovesa nagniti, pripogniti zastavo nad grob
♦ navt. krmna zastava zastava države, v kateri je ladja vpisana v ladijski register// ekspr., s prilastkom kar je po obliki temu podobno: ogenj plapola v širokih zastavah; veter raznaša zastave dima; sive zastave megle // ekspr., s prilastkom država, katere simbol ta je: ladja slovenske zastave / ozemlje je bilo pod britansko zastavo britansko oblastjo; film so prikazovali pod francosko zastavo kot francoski film; igrati pod slovensko zastavo kot predstavnik Slovenije2. ekspr., s prilastkom nazor, program, gibanje: zapustil je narodno zastavo;
prisega na zastavo stranke
● ekspr. pri konjskih dirkah, v plavanju nosi zastavo je prvi, najboljši; ekspr. ta vrsta jabolk nosi zastavo v ceni je najdražja; na odkritem otoku so razvili, zasadili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; publ. pod zastavo imajo sto divizij njihova vojska šteje; publ. poklicali so pod zastavo vse za vojsko sposobne moške poklicali so v vojsko, mobilizirali; vznes. dvignil je zastavo boja za osvoboditev začel je boj; vznes. visoko dvigajo zastavo napredka z vsemi silami si prizadevajo za napredek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zbistríti -ím tudi izbistríti -ím dov., zbístril tudi izbístril; zbistrèn tudi izbistrèn (ī í) razviti sposobnost za mišljenje: zbistriti komu pamet, razum / zbistriti spoznavni čut / ekspr. učitelj je skušal otrokom zbistriti glave // narediti kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: kritika je zbistrila pogled na umetnino; zbistriti nerešena vprašanja; pojmi so se sčasoma zbistrili
● hlad, sveži zrak človeka zbistri ga naredi sposobnega mišljenja; star. pijanec se je v hipu zbistril streznilzbistríti se tudi izbistríti se
postati bister, zelo prozoren: voda se je zbistrila; mošt se v nekaj dneh zbistri / ekspr. megleno ozračje se je zbistrilo
● ob pogledu na planine so se mu oči zbistrile je postal vesel, veder
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zelèn3 -êna -o prid. (ȅ é) 1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori;
zelena obleka, uniforma;
zelene oči;
zeleno listje;
bledo, rjavo, svetlo zelen;
jabolčno, olivno, steklenično zelen;
zelen kot kuščar;
belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste / koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; pog. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč// ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice// ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja 2. ki ohranja okolje, zlasti z uporabo obnovljivih virov energije: zelene tehnologije;
zelene stranke 3. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej;
smreka je bila že zelena 4. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje;
žito je še zeleno // ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih 5. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz;
biti zelen od jeze, strahu, zavisti 6. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom:
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
♦ agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arboreazelêno prisl.:
zeleno se svetlikati; zeleno obarvana stekla / piše se narazen ali skupaj: zeleno lisast ali zelenolisast; zeleno moder
zelêni -a -o sam.:
na volitvah so zmagali zeleni stranka, gibanje, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje; pog. spil je deci zelenega žganja zelene barve, navadno pelinkovca; suša je uničila vse zeleno; bila je v zelenem v zeleni obleki / kot vzklik tristo zelenih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
znánstvenik -a m (ȃ) kdor se ukvarja z znanostjo: razviti se v znanstvenika;
odkritje, teorija znanstvenika / atomski znanstvenik; znanstvenik sociolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zrásti zrástem in zrásem dov., zrásel in zrástel (á) 1. postati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: v tem letu je otrok zelo zrasel;
zrasla je za pet centimetrov višje kot mati;
zrasti v dolžino, višino / star. velik je zrasel postal je velik// v zvezi z v zaradi takega razvoja se razviti v to, kar izraža dopolnilo: zrasla je v lepo dekle; zrasel je iz otroka v moža / otroci so zrasli v delovne ljudi // z rastjo dobiti dokončno podobo: ta drevesa hitro zrastejo; mladič zraste v enem letu / kaj bi bil rad, ko zrasteš ko boš odrasel; šalj. bom kar stal, bom prej zrasel / setev je zrasla in šla v klasje; jedo to, kar zraste na njivi 2. zaradi naravnega, življenjskega razvoja nastati, pokazati se: fantu so že zrasle brčice;
zrasli so novi listi;
zrasel mu je prvi zob;
iz groba je zrasla vrtnica;
po dežju je zraslo veliko gob / treba je počakati, da zraste nova generacija 3. s prislovnim določilom preživeti čas rasti, zorenja: zrasel je na vasi, pri starih starših / zrasli so v izobilju, revščini 4. nav. ekspr. postati večjia) po obsegu: trebuh mu je zrasel;
oteklina je čez noč zrasla;
mesto je zelo zraslo b) po številu: na vsakih sto metrov globine zraste temperatura za tri stopinje / število zaposlenih je zraslo 5. doseči višjo stopnjoa) glede na intenzivnost, jakost: hrup je še zrasel;
pritisk je zelo zrasel narasel / od jeze, razburjenja mu je glas zrasel / brundanje je zraslo v glasno petje / pogum, ponos mu je zrasel; ugled ustanove je zelo zrasel b) glede na količino: dohodki so malo zrasli;
potrebe po energiji so zrasle za dvajset odstotkov;
promet je v tem obdobju zelo zrasel c) glede na možni razpon: cene so zrasle;
kvaliteta je zrasla // razviti se, postati boljši, kvalitetnejši: igralec je v zadnjem obdobju zelo zrasel; moralno, umetniško zrasti / zrasti v dobro pevko 6. ekspr. nastati, pokazati se kot posledica dela: pod njenimi prsti je hitro zrasel papirnat okrasek / tu bodo zrasli stanovanjski bloki; zrasla so nova naselja / vsak dan zraste kako novo podjetje se ustanovi7. nav. ekspr. postati viden, opazen: po dolgi hoji zraste pred nami koča;
iz teme je zrasla postava / na nebu je zrasla luna vzšla8. ekspr. nastati, razviti se kot posledica česa: čuden upor je zrasel v njem;
med njima je kmalu zraslo zaupanje / ta spoznanja so zrasla iz pisateljevega notranjega življenja / ta glasba je zrasla iz ljudskega izročila 9. postati s čim skladna celota: nova cesta je zrasla z okolico / sosednji naselji sta že zrasli v celoto 10. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem pokazati jezo, razburjenje: oče je ukazovalno zrasel / zrasti v jezi / tako ne boš govoril z menoj, je zrasel // navadno s prislovnim določilom postati bolj samozavesten, ponosen: od sreče je zrasel do neba; ob taki pohvali je kar zrasel
● ekspr. pri tem delu ti bo zrasla brada zelo dolgo boš to delal; ekspr. greben mu je zrasel postal je domišljav, prevzeten; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to ni zraslo na njegovem zelniku tega ni sam dognal; to ni njegov domislek; pog. čez glavo mu je zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je začela bolj ceniti, spoštovati; ekspr. prodaj mu tisti les, saj ti ni na srcu zrasel saj ni potrebno, da si tako navezan nanjzrásti se
1. rastoč se združiti, povezati: drevesi, veji sta se zrasli; cepič se je zrasel s podlago; rebra so se nepravilno zrasla
// ekspr. združiti, povezati se sploh: umsko in ročno delo se bosta sčasoma zrasli / sorodne panoge so se zrasle med seboj
2. ekspr. začeti skladno obstajati, živeti s kom: stara in mlada družina sta se zrasli / mož in žena se morata zrasti v eno / mesto se je zraslo z zaledjem tesno povezalo
zrásel -sla -o:
rodil se je z zraslimi prsti; zrasle kosti
♦ bot. cevasto zraslo cvetno odevalo
zráščen -a -o:
zraščena dvojčka; zraščeni veji; ima zraščene obrvi
● ekspr. zelo je zraščen z zemljo navezan nanjo
♦ med. zraščeni pljučna in rebrna mrena;
prim. izrasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zrèl in zrél -éla -o [zreu̯] prid., zrélejši tudi zrelêjši (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) 1. ki v rasti, razvoju doseže stopnjo, primerno za spravilo, razmnoževanje: obirati zrele plodove, sadeže;
zrele češnje;
zgodaj zrela jabolka;
zrelo seme / zreli klasi, stroki; koruza, pšenica je že zrela / zrel gozd zaradi doraslosti primeren za posek// pri katerem so končani procesi, potrebni za dosego ustrezne kakovosti: zrel sir; zrelo vino / zrel gnoj; zrelo testo // knjiž. pri katerem so značilni elementi razviti v polni meri: zreli barok; zreli kapitalizem / zunaj je bil že zrel dan popoln2. telesno in duševno polno razvit: pri dvajsetih letih je bil zrel človek / vsestransko zrela osebnost / duševno in telesno zrel fant / ima zrele hčere odrasle// v določenem pogledu polno razvit sploh: kulturno zrel narod; politično zrelo vodstvo 3. ki je v srednjem obdobju življenja: zrel moški s prvimi sivimi lasmi;
ljubimkal je z dekleti in zrelimi ženskami // značilen za ljudi v srednjem obdobju: ljubiteljem zrele lepote je bila všeč; zrela ženska postava / zreli gibi 4. ki je v obdobju največje izurjenosti, najboljših dosežkov: zrel plesni ansambel;
razstava najzrelejših likovnih umetnikov // nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko dovršenost, izurjenost: pokazali so zrel nogomet; prvi zreli primerki moderne arhitekture; zrelo umetniško delo 5. življenjsko razgledan in čustveno uravnovešen: o tem se lahko pogovarja le z zrelimi ljudmi;
bil je najzrelejši med vrstniki;
po nesreči je postal zrelejši;
prezgodaj zrel otrok // ki izraža, kaže veliko modrost, premišljenost: zreli nazori; dobiti zrel odgovor, predlog; zrel odnos do preteklosti; zrela kritika, ocena knjige; zrele misli; politično zrel program / zrela ljubezen uravnovešena6. navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za glede na telesno, duševno razvitost sposoben za kaj: otrok je zrel za šolo;
dekle še ni zrelo za možitev / ni bil dovolj zrel za te misli ni jih mogel razumeti, sprejeti// glede na doraslost, razvitost primeren za kaj: žito je zrelo za žetev // ki ima ustrezne pozitivne ali negativne lastnosti za kaj: knjiga je zrela za tisk; stranka ni dovolj zrela, da bi uresničila program / ekspr.: fant je zrel za zapor; hiša je zrela za rušenje / čas za kaj takega še ni zrel primeren, ugoden; razmere so zrele za vstajo
● zrel tvor tvor, v katerem se je gnoj že zbral in zmehčal; iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal nespameten, neumen; pog., ekspr. zrel je za matildo pričakuje se, da bo umrl; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; ekspr. zrel je za vešala naredil je toliko hudega, da bi ga lahko obesili; gledati življenje z zrelimi očmi presojati življenje z veliko življenjsko izkušenostjo; ekspr. pusti jo, to je zrela tička lahkoživa, malopridna ženska; zadeva še ni zrela se še ne more razplesti, uresničiti; mož zrelih let srednjih; zrel je kot jagoda, tepka zelo je prebrisan; to mu je padlo v naročje kot zrel sad, zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; zrelo jabolko samo pade ko zadeva pride do določene stopnje, se sama razreši
♦ agr. zrela zemlja zemlja, ki je prhka in polna bakterij; biol. spolno zrel ki v rasti, razvoju doseže tako stopnjo, da se lahko spolno razmnožuje; čeb. zreli med med, ki izgubi odvečno vodo; kozm. zrela koža koža po tridesetem letu starosti, ko začne kazati znake staranja, načina življenjazrélo prisl.:
zrelo pisati o čem; zrelo prenašati težave; zrelo presoditi, premisliti kaj; zrelo dišeče sadje; sam.: obrali so, kar je bilo zrelega; vonj po zrelem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zvítek -tka m (ȋ) 1. kar je zvito v obliki valja: odviti, razviti zvitek;
tapetni zvitek;
zvitek blaga, linoleja;
zvitek toaletnega papirja / zviti odejo, plakat v zvitek; v zvitek počesani lasje; ta papir se prodaja v zvitkih // kar je zvito sploh: zvitek traku, žice / izpod rute so viseli zvitki črnih las / zviti vrv v zvitek kolobar / zvitek bankovcev, perila sveženj; zvitek zobotrebcev butarica2. pri starih narodih v obliki valja zvit daljši kos papirusa z rokopisnim besedilom: našli so zbirko zvitkov;
papirusov, pergamentni zvitek / brati, napisati zvitek / rokopisni zvitek 3. pecivo iz zvitega maslenega, vlečenega testa z različnimi nadevi: češnjev, jabolčni zvitek;
penasti zvitek / skutni zvitek sirov zavitek// pecivo iz zvitega biskvitnega testa z različnimi nadevi; rulada: kremni, marmeladni zvitek // kar je po obliki temu podobno: zaliti zvitke z juho; oblikovati meso v zvitke / mesni zvitek
♦ film. zvitek filmski trak, dolg navadno 300 m, za enkratno vložitev v projektor; teh. žična elektroda v zvitku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.