Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

izmózgati -am dov. (ọ̑) ekspr.  
  1. 1. izčrpati, oslabiti: neprestano delo jo je izmozgalo; razvratno življenje mu je izmozgalo moči / izmozgati zemljo
  2. 2. izrabiti, izkoristiti: tak oderuh te bo že izmozgal
  3. 3. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem priti do česa: bo že izmozgal denar iz vas
nèbŕzdan -a -o prid. (ȅ-r̄) 
  1. 1. knjiž. ki se ne obvladuje, ne zadržuje: nebrzdan človek; nebrzdana množica je pritiskala k vratom / nebrzdana domišljija, moč / nebrzdane besede, kretnje / vsi so vedeli za njegovo nebrzdano življenje razuzdano, razvratno
  2. 2. ekspr. neugnan, razposajen: nebrzdan otrok / vesela, nebrzdana mladost
  3. 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: zgrabila ga je nebrzdana jeza; ljubil jo je z nebrzdano strastjo
nèobŕzdan -a -o prid. (ȅ-r̄) 
  1. 1. ki ni obrzdan: pred hlevom je stal neobrzdan konj / knjiž. neobrzdan človek / knjiž. ni znal krotiti svojega neobrzdanega jezika
    ●     ekspr. neobrzdan otrok neugnan, razposajen; knjiž. poznali so njegovo neobrzdano življenje razuzdano, razvratno
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neobrzdana jeza, strast; neobrzdano navdušenje
opustíti -ím dov., opústil (ī í) 
  1. 1. nehati
    1. a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več
    2. b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo; kleparstvo je kmalu opustil / moral je opustiti obrt / podjetje so zaradi nedonosnosti opustili
      // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: morali so opustiti vsako iskanje; opustiti kajenje; končno so opustili lov na medveda; opustil je sleherno upanje / opustiti razvratno življenje / prvotno namero je opustil
      ●       zastar. opustil je predstaviti nas ni nas predstavil
  2. 2. redko izpustiti: pri nadaljnjem računanju je treba opustiti oklepaje
razvráten -tna -o prid., razvrátnejši (ā) ki ne upošteva moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: njegovi nauki so razvratni; razvratne misli; razvratno vedenje, življenje
// ki ravna v nasprotju z moralnimi zakoni, družbenimi normami, zlasti glede spolnosti: razvraten človek; ta ženska je veljala za razvratno
razvrátnost -i ž (ā) lastnost razvratnega človeka: mnogi vedo za njegovo razvratnost
// ekspr. razvratno dejanje: počenjati razvratnosti / pijančevanje in razvratnost razvrat

Slovar novejšega besedja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pornésa -e ž, člov. (ẹ̑)
igralka v pornografskih filmih: prsata pornesa; razvpita pornesa; Slavna pornesa se je vrnila k razvpitemu doktorju in se spet menda intenzivno pripravljata na razvratno poroko E ← agl. porness iz ↑pórno
Število zadetkov: 7