farba -e (farba, farva) samostalnik ženskega spola1. vidno zaznavna lastnost predmeta, da na svetlobi odseva značilni odtenek; SODOBNA USTREZNICA: barva
2. snov, ki se uporablja za barvanje; SODOBNA USTREZNICA: barva
2.1 plast te snovi, nanesena na kaj
3. naravna obarvanost kože, obraza; SODOBNA USTREZNICA: barva
4. ekspresivno, s prilastkom prepoznavna značilnost; SODOBNA USTREZNICA: barva
5. s prilastkom tipično oblačilo kot razpoznavni znak pripadnosti, služenja vladarju ali plemiču
FREKVENCA: 70 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
kamba [kāmba]
samostalnik ženskega spolapivo, ki ga varijo s kamni, da dobi rdečo barvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mokȗška, f. das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus): m. z rdečo, z rumeno liso, Frey. (F.); — prim. mokoška, mokoš, mlakoš.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
mǫ̑rati, -am, vb. impf. 1) müssen, Mur., Trub., Dalm., Krelj, Očitna izp. (Let. 1889, 157), Ben.-Kl., Junska dol. (Kor.)-Jan. (Slovn.), vzhŠt.-C.; moramo, kakor moremo, wir strecken uns nach der Decke, vzhŠt.-C.; ni, da bi moral, ich muss nicht, es ist kein Muss; — 2) müssigen, nöthigen, zwingen, Cig., Jan., Gor.; kdo me more morati? wer kann mich zwingen? Ljub.; morate me nositi rdečo vrv, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
obráti, -bérem, vb. pf. 1) abklauben, abpflücken, abnehmen; o. sadje, listje, smolo, gosenice; o. meso s kosti; — 2) beklauben, bepflücken: o. trto, drevo; kost o., ein Bein abknabbern; — vse hiše o., alle Häuser abbetteln, Cig.; aussacken, ausziehen; o. koga pri igri; — 3) o. koga, jemanden ausschelten, ausputzen, Cig., Jan., M.; — 4) verhexen, M.; o. otroka: obran otrok, kateremu je kaka baba naredila, da je izgubilo zdravje in rdečo barvo, katero dotična čarovnica sama dobi, Št.-Pjk. (Črt. 127.); — 5) = nabrati, falten, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
ǫ́rkljič, m. neko bajeslovno bitje: o. ima rdečo kapico, po noči se vozi po vodi in poje, Solkan-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
osvẹtlíti, -ím, vb. pf. 1) glänzend machen, blänken, putzen, Cig., Jan.; — 2) bestrahlen, beleuchten, Cig.; ob mesečnem mraku solnčni žarki lune prav ne osvetle, Ravn.-Valj. (Rad); nit, osvetljena z rdečo svetlobo, Žnid.; — illuminieren, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
pọ́dlaka, f. das Unterfutter (bei einem Kleide), Cig., Mik., Lašče-Erj. (Torb.); kožuhovina za podlako, Futterpelze, DZ.; črn plašč, ki je znotraj imel rdečo podlako, Levst. (Zb. sp.); — podlȃka, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
rjavobradec [rjavobrȃdǝc]
samostalnik moškega spolakdor ima rdečo brado; rdečebradec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.
zaklòn, -klóna, m. die Deckung, der Schutz, Cig., DZ., Zora; — der Schirm: rdečo luč z zaklonom pokrivati, DZ.; — záklon = zatišje, BlKr.-DSv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 7. 2024.