eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Amêrika Amêrikesamostalnik ženskega spola[amêrika] FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem.Amerika, frc.Amerique, angl., it.America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)
askorbínski askorbínska askorbínskopridevnik[askorbínski] STALNE ZVEZE: askorbinska kislina ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Ascorbin(säure)‛askorbinska (kislina)’ iz gr.a..‛ne..’ + ↑skorbut
àufbíksmedmet
1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivnopretep, zlasti množični
4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivnonasilen, nasilniški
FRAZEOLOGIJA: na aufbiks ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star.avstr. nem.auf Wichs iz auf‛na’ in Wichs‛gorjača, udarec’ iz wichsen‛tepsti’
cvíček cvíčkasamostalnik moškega spola[cvíčək]
vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem
FRAZEOLOGIJA: dežela cvička ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...
1. uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
. rdeče vino s sadno aromo iz grozdja trte refošk, ki ga po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Krasu
čépica čépicesamostalnik ženskega spola[čépica]
1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: kapa
2. večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: kapica
STALNE ZVEZE: baseballska čepica, bejzbolska čepica, frigijska čepica ETIMOLOGIJA: verjetno tako kot srb.čèpac, rus.čepéc, češ.čepec‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov.*čepica, *čepa, *čepьcь, iz ide. korena *(s)kep-‛pokriti’, tako kot gr.sképas, sképē‛pokrivalo, odeja’ - več ...
girlánda girlándesamostalnik ženskega spola[girlánda]
1. daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku
FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj! ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb.jȏj, češ.joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
karotén karoténasamostalnik moškega spola[karotén]
vsaka od organskih snovi, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A
STALNE ZVEZE: beta karoten, karoten beta ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc.carotène iz carotte‛korenje’ < lat.carōta
lakíran lakírana lakíranopridevnik[lakíran]
1. v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran
límburški límburška límburškopridevnik[límburški] STALNE ZVEZE: limburški sir ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Limburger (Käse), angl.Limburger (cheese)‛limburški (sir)’) iz frc.limbourg, po starejšem imenu belgijske province Liège
líptovski líptovska líptovskopridevnik[líptou̯ski] STALNE ZVEZE: liptovski sir ETIMOLOGIJA: prevzeto iz slovaš.liptovský (syr)‛liptovski (sir)’, po slovaški pokrajini Liptovsko - več ...
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
1. oglašanje z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
2. oddajanje enakomernega, nizkega zvoka, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
1.1. več dlak, dlake
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
. virusna bolezen, zlasti mačk in goveda, pri kateri se zelo poveča limfno tkivo, ki proizvaja bele krvničke
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
múšnica múšnicesamostalnik ženskega spola[múšnica]
1. strupena goba z rdečim klobukom, pokritim z belimi krpicami, in obročkom na belem betu; primerjaj lat.Amanita muscaria; SINONIMI: iz biologijerdeča mušnica
2. navadno v množini lističasta goba, ki zraste iz navadno belega ovoja; primerjaj lat.Amanita
medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu Kitajske; primerjaj lat.Ailuropoda melanoleuca; SINONIMI: panda, iz zoologijeorjaški panda, iz zoologijeveliki panda
1.2. ki se pridobiva od krav ali nastane s predelavo mleka krav
. mehki sir, ki zori v slanici, zlasti iz ovčjega, kozjega mleka, po izvoru iz Grčije
. kremast sveži sir iz smetane, po izvoru iz Italije
1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
téniska téniskesamostalnik ženskega spola[téniska]
navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalnoadidaska, manj formalnosuperga
ETIMOLOGIJA: ↑tenis
títovka títovkesamostalnik ženskega spola[títou̯ka]
1. vojaška čepica udeležencev jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja in jugoslovanske vojske, navadno z rdečo zvezdo na čelnem delu
1.1. taka čepica modre barve kot del pionirske uniforme v Jugoslaviji
ETIMOLOGIJA: po vzdevku Tito jugoslovanskega predsednika Josipa Broza (1892–1980)
tríglavka tríglavkeintriglávka triglávkesamostalnik ženskega spola[tríglau̯ka]in[trigláu̯ka]
vojaška čepica udeležencev jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji, navadno s slovensko trobojnico in rdečo zvezdo na čelnem delu
ETIMOLOGIJA: po gori Triglav
vétrovka vétrovkesamostalnik ženskega spola[vétrou̯ka]
vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom
ETIMOLOGIJA: ↑veter
. prišit ali pripet del zgornjega oblačila za pokrivanje glave