Barva »magenta« v slovenščiniAli lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək] vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem
FRAZEOLOGIJA: dežela cvička ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
domnéven -vna -o prid.(ẹ̄) o katerem se sklepa, misli, da je verjeten ali resničen: domnevni oče;
prijeli so domnevnega vlomilca / domnevna krivda domnévno člen.:
otroci domnevno najprej vidijo rdečo barvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
domnévno domnev. člen. (ẹ́/ẹ̑) Otroci ~ vidijo najprej rdečo barvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Jezikovne izbire: »vijolična« ali »vijoličasta«Zanima me, ali je pravilno vijolična ali vijoličasta barva? Sta to pravzaprav sinonima?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
kamba [kāmba]
samostalnik ženskega spolapivo, ki ga varijo s kamni, da dobi rdečo barvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
karotén karoténa samostalnik moškega spola [karotén] vsaka od organskih snovi, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A
STALNE ZVEZE: beta karoten, karoten beta ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. carotène iz carotte ‛korenje’ < lat. carōta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
košeníljka -e ž (ȋ) zool. na kaktusu živeči kapar z rdečim barvilom v koži, Dactylopius coccus: košeniljka daje rdečo barvo // kem. rdeče barvilo iz te živali:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran] 1. v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran
2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen
ETIMOLOGIJA: ↑lakirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
màk Frazemi s sestavino màk:
rdèč kàkor màk,
[za] èn màk [vréden],
zardéti kàkor màk
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
napackáti -ám dov. (á ȃ) pog., slabš. 1. narisati, naslikati: slike, ki jih on napacka, niso dosti vredne
● slabš. pokaži, kaj si napackal naredil, napisal2. namazati, nabarvati: lica si je na debelo napackal z rdečo barvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
napackáti -ám dov. napackánje; drugo gl. packati (á ȃ) slabš. kaj ~ grdo sliko |naslikati|; ~ domačo nalogo |grdo napisati|; slabš. napackati kaj z/s čim ~ lica z rdečo barvo |namazati, nabarvati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
napléskati -am dov. (ẹ̑) narisati, napisati, navadno s čopičem: napleskati številke s črno barvo;
napleskati rdečo zvezdo na zid napléskan -a -o:
z velikimi črkami napleskan napis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nevtralizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti, da kdo, kaj v mednarodnih odnosih ni vključen v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralizirati državo / nevtralizirati pas med vojskujočima se državama 2. publ. napraviti neškodljivo, nenevarno: nevtralizirali so skupino diverzantov / treba je bilo nevtralizirati vpliv nasprotnikove propagande 3. narediti, da kaj s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: živo rdečo barvo nevtralizirati z belo
● ekspr. njegovo jezo je nevtralizirala s pomirljivimi besedami zmanjšala, ublažila4. kem. napraviti, da kaj ni bazično niti kislo: lug nevtralizira kislino;
kisline in lugi se med seboj nevtralizirajo
♦ agr. nevtralizirati tla nevtralizíran -a -o:
nevtraliziran pas ozemlja; nevtralizirana kislina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
niánsa -e ž (ȃ) 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove; odtenek: na sliki je opaznih sedem nians modre barve;
rumena barva v tej niansi mi ni všeč / med rdečo in rumeno barvo je dosti nians / barvna niansa / ekspr. letos so moderne svetle nianse svetle barve2. vsak od različnih čutno zaznavnih pojavov iste vrste; odtenek: svetlobna niansa;
ta ton, vonj ima dosti nians / med lepim in grdim je veliko nians 3. navadno s prilastkom zelo majhna sestavina kakega čutno zaznavnega pojava, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje; odtenek: v njegovem glasu je zaznal nianso strahu, upornosti / dati besedi posebno nianso pomenski prizvok4. vsaka od nebistvenih različnih oblik kakega pojava; odtenek: beseda je dobila novo pomensko nianso / politične nianse v stranki // zelo majhna sestavina, značilnost česa: pozna marsikatero nianso človeške duševnosti; prevodu ni uspelo ohraniti vseh nians originala 5. vrsta, sorta: prišli so ljudje različnih nazorskih nians;
klerikalizem blažje nianse 6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za nianso izraža zelo majhno stopnjo: ta barva je za nianso pretemna;
danes je za nianso bolje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
obráti, -bérem, vb. pf. 1) abklauben, abpflücken, abnehmen; o. sadje, listje, smolo, gosenice; o. meso s kosti; — 2) beklauben, bepflücken: o. trto, drevo; kost o., ein Bein abknabbern; — vse hiše o., alle Häuser abbetteln, Cig.; aussacken, ausziehen; o. koga pri igri; — 3) o. koga, jemanden ausschelten, ausputzen, Cig., Jan., M.; — 4) verhexen, M.; o. otroka: obran otrok, kateremu je kaka baba naredila, da je izgubilo zdravje in rdečo barvo, katero dotična čarovnica sama dobi, Št.-Pjk. (Črt. 127.); — 5) = nabrati, falten, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
práznik1 -a m (á) 1. dan, ko se navadno ne dela, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj: jutri bo praznik;
označiti praznike na koledarju z rdečo barvo;
bilo je ravno na praznik;
čestitati delovnim ljudem k prazniku, za praznik, ob prazniku;
za praznike je prišel domov;
ob nedeljah in praznikih je hodil v hribe / domači praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič; državni, krajevni, občinski praznik; publ. dvojni praznik rojstni dan in god; kulturni praznik; novoletni prazniki; praznik dela prvi maj / kot voščilo vesele praznike // rel. dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo iz cerkvene zgodovine: veseliti se praznikov / božični prazniki božič, novo leto in (sveti) trije kralji; zapovedani prazniki ki se praznujejo kot nedelja; obhajati praznik praznovati / cerkveni praznik // ekspr., v povedni rabi dan, ki je po čem tak kot praznik: ko se je sin vrnil, je bil zanjo velik praznik
● najino življenje bo en sam praznik veselo, brezskrbno; ni vsak dan praznik človek (pri delu) nima vedno uspeha2. mn., zastar. počitnice: vsa leta je praznike preživljal pri stricu na deželi;
ob praznikih je hodil na morje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
práznik -a
m dan, ko se navadno ne dela, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SINONIMI:
praznični dan,
nar. fešta,
star. pražnji dan,
star. svetek
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
razločíti in razlóčiti -im dov. razlóčenje; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ predmete v temi; star. Hoteli so ju ~ ločiti; razločiti koga/kaj od koga/česa težko ~ rdečo barvo od oranžne; razločiti koga/kaj po čem ~ ljudi po glasurazločíti se in razlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Bilo je svetlo, da so se razločili predmeti na mizi; star. ~ ~ brez pozdrava raziti se, posloviti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rdèč rdéča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet;
rdeč dežnik;
rdeča obleka;
rdeče strehe hiš;
bordo rdeč plašč temno rdeč;
ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč;
kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom;
kot češnja rdeče ustnice;
rdeč kot kri;
belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade / na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri / pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč / Rdeča kapica; Rdeče morje 2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi;
imeti rdeč obraz;
koža je postala rdeča in boleča;
bila je vsa potna in rdeča;
rdeč kot kuhan rak zelo;
od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel / jabolka so že rdeča zrela / rdeče vino vino temno rdeče barve// ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica 3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč;
rdeča revolucija / pog., nekdaj imeti rdečo izkaznico biti član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom / Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada
● ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; igr. žarg. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše
♦ agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica rdéče prisl.:
cveteti, žareti rdeče; rdeče natisnjen naslov; pog. ta barva vleče na rdeče / piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav
rdéči -a -e sam.:
ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji; nekdaj posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev; rdeče se vendar razlikuje od zelenega; pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rdečíti se -ím se
nedov.2.
rdeče se odražati, kazati
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
rjavobradec [rjavobrȃdǝc]
samostalnik moškega spolakdor ima rdečo brado; rdečebradec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Samostalniško poimenovanje barvZanima me, zakaj barve spadajo samo med pridevnike (rdeč, črn) in ne tudi med samostalnike. Samostalniki poimenujejo vse elemente stvarnosti (stvari/bitja/pojme/dejanja, stanja - glagolniki/lastnosti - izpridevniški ...), zato me čudi, da v splošnem slovarju nimamo samostalniških imen za barve. Ali ne moremo poimenovati barv samostalniško - rdeča, črna, bela? Je smiselno govoriti samo o lastnosti? Moja jezikovna izkušnja je, da se v rabi barve imenujejo poenoteno (v ženskem spolu) in samostalniško (s kakšno izjemo - roza, rožnata ipd.), zato bi to tudi dala v premislek tistim, ki odločajo o dodajanju novih gesel. Rdeča bi po mojem mnenju upravičeno poimenovala barvo kot samostalnik, trenutno pa predstavlja le lastnostni pridevnik za ženski spol ednine.
Primer:
Zmanjkalo mi je rdeče.
(Najbrž bi to razložili kot izpust samostalnika oz. posamostaljeni pridevnik, vendar ne vidim prepričljivega razloga, da tega ne bi upoštevali kot poimenovanje barve per se.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zagorelec2
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zardéti -ím
dov. dobiti rdečkasto barvo lic zlasti zaradi razburjenja, razgretosti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
zardévati -am
nedov. dobivati rdečkasto barvo lic zlasti zaradi razburjenja, razgretosti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
zeló velíka nevárnost próženja snéžnih plazôv -- -e -i -- -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.