Tiskanje

ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko

2.

ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist

ETIMOLOGIJA: ↑balin

drsálec drsálca samostalnik moškega spola [drsáləc drsálca] in [drsáləc drsáu̯ca]

1.

športnik, ki se ukvarja z drsanjem

1.1.

STALNE ZVEZE: vodni drsalec
ETIMOLOGIJA: ↑drsati

drsálka drsálke samostalnik ženskega spola [drsáu̯ka] in [drsálka]

1.

v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim rezilom za drsanje

2.

športnica, ki se ukvarja z drsanjem

2.1.

FRAZEOLOGIJA: postaviti koga na drsalke, stati na drsalkah, stopiti na drsalke
ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu iz drsalo, v drugem iz ↑drsalec, iz ↑drsati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

fuzbalêr fuzbalêrja samostalnik moškega spola [fuzbalêr]

1.

neformalno športnik, ki se ukvarja z nogometom; SINONIMI: nogometaš, ekspresivno žogobrc

1.1.

neformalno

;

SINONIMI:

nogometaš

ETIMOLOGIJA: ↑fuzbal

fuzbalêrka fuzbalêrke samostalnik ženskega spola [fuzbalêrka]

1.

neformalno športnica, ki se ukvarja z nogometom; SINONIMI: nogometašica, nogometašinja

1.1.

neformalno

;

SINONIMI:

nogometašica

ETIMOLOGIJA: ↑fuzbaler

golfíst golfísta samostalnik moškega spola [golfíst]

1.

športnik, ki se ukvarja z golfom

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑golf

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

golfístka golfístke samostalnik ženskega spola [golfístka]

1.

športnica, ki se ukvarja z golfom

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑golfist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

gólfski gólfska gólfsko pridevnik [gólfski]

1.

ki je v zvezi z golfisti ali golfom 1., 1.1.; SINONIMI: golf

,

;

SINONIMI:

,

;

SINONIMI:

golf

ETIMOLOGIJA: ↑golf

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

izpodríniti izpodrínem dovršni glagol [ispodríniti]

1.

s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: spodriniti

2.

ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno spodriniti

3.

ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodriniti

FRAZEOLOGIJA: izpodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: ↑riniti

kájtati kájtam nedovršni glagol [kájtati]

ukvarjati se s športom, pri katerem se z upravljanjem jadralnemu padalu podobnega pripomočka deska po vodi, snegu, navadno rekreativno, ljubiteljsko

ETIMOLOGIJA: ↑kajt

kegljáč kegljáča samostalnik moškega spola [kegljáč]

1.

športnik, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljavec

1.1.

;

SINONIMI:

kegljavec

STALNE ZVEZE: kegljač na ledu
ETIMOLOGIJA: ↑kegljati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kegljáčica kegljáčice samostalnik ženskega spola [kegljáčica]

1.

športnica, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljavka

1.1.

;

SINONIMI:

kegljavka

ETIMOLOGIJA: ↑kegljač

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kegljánje kegljánja samostalnik srednjega spola [kegljánje]

1.

šport, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze

1.1.

STALNE ZVEZE: kegljanje na asfaltu, kegljanje na ledu, rusko kegljanje, vrtno kegljanje
ETIMOLOGIJA: ↑kegljati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kegljáški kegljáška kegljáško pridevnik [kegljáški]

1.

ki je v zvezi s kegljači ali kegljanjem

ETIMOLOGIJA: ↑kegljač

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kegljáti kegljám nedovršni glagol [kegljáti]

1.

ukvarjati se s športom, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑kegelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kegljávec kegljávca samostalnik moškega spola [kegljávəc]

1.

športnik, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljač

1.1.

;

SINONIMI:

kegljač

ETIMOLOGIJA: ↑kegljati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kegljávka kegljávke samostalnik ženskega spola [kegljáu̯ka]

1.

športnica, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljačica

1.1.

;

SINONIMI:

kegljačica

ETIMOLOGIJA: ↑kegljavec

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kegljíšče kegljíšča samostalnik srednjega spola [kegljíšče]

igrišče za kegljanje

STALNE ZVEZE: avtomatsko kegljišče, rusko kegljišče, vrtno kegljišče
ETIMOLOGIJA: ↑kegelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

košárkar košárkarja samostalnik moškega spola [košárkar]

1.

športnik, ki se ukvarja s košarko; SINONIMI: košarkaš

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑košarka

košárkarica košárkarice samostalnik ženskega spola [košárkarica]

1.

športnica, ki se ukvarja s košarko; SINONIMI: košarkašica

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑košarkar

nogometáš nogometáša samostalnik moškega spola [nogometáš]

1.

športnik, ki se ukvarja z nogometom; SINONIMI: neformalno fuzbaler, ekspresivno žogobrc

1.1.

;

SINONIMI:

neformalno fuzbaler

ETIMOLOGIJA: ↑nogomet

nogometášica nogometášice samostalnik ženskega spola [nogometášica]

1.

športnica, ki se ukvarja z nogometom; SINONIMI: nogometašinja, neformalno fuzbalerka

1.1.

;

SINONIMI:

neformalno fuzbalerka

ETIMOLOGIJA: ↑nogometaš

odbójkar odbójkarja samostalnik moškega spola [odbójkar]

1.

športnik, ki se ukvarja z odbojko

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑odbojka

odbójkarica odbójkarice samostalnik ženskega spola [odbójkarica]

1.

športnica, ki se ukvarja z odbojko

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑odbojkar

plezálka plezálke samostalnik ženskega spola [plezáu̯ka] in [plezálka]

1.

športnica, ki se ukvarja s plezanjem

1.1.

2.

rastlina, ki se pri rasti oprijema opore

3.

žival, ki dobro pleza

4.

navadno v množini, manj formalno nizko oprijeto obuvalo z gumijastim podplatom za plezanje

STALNE ZVEZE: prosta plezalka
ETIMOLOGIJA: ↑plezati

popularizírati popularizíram nedovršni in dovršni glagol [popularizírati]

1.

delati, da kaj postane znano, priljubljeno pri razmeroma veliko ljudeh

2.

delati, da kaj postane razumljivo, dostopno razmeroma veliko ljudem

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. popularisieren) iz frc. populariser iz ↑popularen

rólar rólarja samostalnik moškega spola [rólar]

1.

športnik, ki se ukvarja z rolanjem

1.1.

2.

v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim nizom koleščkov za rolanje; SINONIMI: rolarka, roler

ETIMOLOGIJA: ↑rolati

rólarka rólarke samostalnik ženskega spola [rólarka]

1.

športnica, ki se ukvarja z rolanjem

1.1.

2.

v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim nizom koleščkov za rolanje; SINONIMI: rolar, roler

ETIMOLOGIJA: ↑rolar

skike skika samostalnik moškega spola [skájk]

1.

tekaški rolki podoben pripomoček, ki se pritrdi na obuvalo s pasovi

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s skikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. skike, iz sk(ate) ‛drsalka’ + (b)ike ‛kolo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

spodríniti spodrínem dovršni glagol [spodríniti]

1.

s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: izpodriniti

2.

ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti

3.

ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti

FRAZEOLOGIJA: spodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti

tenisáč tenisáča samostalnik moškega spola [tenisáč]

1.

športnik, ki se ukvarja s tenisom

1.1.

STALNE ZVEZE: namizni tenisač
ETIMOLOGIJA: ↑tenis

tenisáčica tenisáčice samostalnik ženskega spola [tenisáčica]

1.

športnica, ki se ukvarja s tenisom

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑tenisač

vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik]

1.

iz tehnike in tehnologije veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑veter