à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

àboj, conj. = ali (oder), Rez.; — prim. aliboj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ajer

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

àliboj, conj. = ali 1) in 2), Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

àni, conj. = niti: ani — ani, weder noch, ogr.-C., Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

anikòj, conj. = ko, nego (za komparativom), Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

anjul

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ànọ 2., conj. 1) = in, Goriš., Rez.-Levst. (Sl. Spr.); — 2) = an, sondern, aber, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ànoboj, conj. 1) = an, ampak, Rez.-Levst. (Sl. Spr.); — 2) a. — a. = ali — ali, C., Rez.-Levst. (Sl. Spr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

anokòj, conj., C., Rez.-Levst. (Sl. Spr.); pogl. anikoj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.-Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.-Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.-Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.-Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bȃbəc, -bca, m. 1) = babež, Valj. (Rad); — 2) die Puppe, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

badijȃn, m. der Sternanis (illicium anisatum), Rez.-C., (badjan, Cig.); — it. badiana.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bȃzje, n. = bezgovje, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bę̑č 2., m. eine kleine Münze, C., Mik., Ist., Rez.-C.; der Pfennig, Krelj; do zadnjega "bieča", dolžno pismo iz leta 1690.-Let. 1887, 314; — prim. it. bezzo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bẹ́ł, adj. weiß; beli grad (v narodnih pesnih); beli dan, der helle Tag; za belega dne; ni bele ni črne ni rekel = er sagte gar nichts, Jurč.; belo perilo, frischgewaschene Wäsche; belo platno, weißgebleichte Leinwand; bela, ime beli kravi, ovci, Erj. (Torb.); — bela, die Bleichsucht = bela bolezen, Cig.; — belo imeti, den weißen Fluss haben, Cig.; belo, das Splintholz, Rez.-C.; — belo, das Fett vom Rothwild, V.-Cig.; — železo je belo, das Eisen ist glühend.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bẹlídica, f. dem. belida; 1) das Wiesel, Rez.-C.; — 2) schönes, schnippisches Mädchen, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bẹ́loha, f. weiße Ziege, Rez.-C.; — nam. beloga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: ↑beluš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bȇrčva, f. die Kohlpflanze, Rez.-C.; — prim. it. brasca, bav. barschen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

blízu, I. adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.-Baud.); — prim. stsl. blizu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brȃn, -ȋ, f. 1) die Vertheidigung: Presvetli cesar vabi nas Na domovine bran, Vod. (Pes.); ministerstvo deželne brani, das Ministerium für Landesvertheidigung, DZ.; zveza za boj in bran, ein Schutz- und Trutzbündnis, Vod. (Izb. sp.); na bran se držati, sich in der Defensive halten, Vod. (Nov.); der Schutz: Pa mu po zimi odeja snega Bila v dobrotno in toplo je bran, Levst. (Zb. sp.); v bran se postaviti, sich zur Wehre setzen; Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj u (v) bran, Npes.; trotzen: Star mecesen redi veje Vetru, zimi v bran stoji, Vod. (Pes.); s klobasami se petku v bran postavljati, Levst. (Zb. sp.); — 2) das schief ins Wasser gebaute Flusswehr, der Sporn, Tolm.; — 3) das Gitterthor, C.; — das Pförtchen, Mik., Rez.-Baud.; — 4) das Sperrkraut (polemonium), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brána 1., f. 1) = bramba, Habd.-Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.-C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.-Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brbískati, -am, vb. impf. = dristati, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brẹ̑ckati se, -a se, vb. impf. brecka se, der Morgen dämmert, Rez.-C.; — prim. stsl. brêzgъ, Morgendämmerung.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brẹ̑sk, m. die Morgendämmerung, Rez.-C.; — prim. stsl. brêzgъ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brìn, -ína, m. der Wacholder (juniperus communis), Mur., Cig., Rez.-Mik., Kras-Erj. (Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, Ravn.; spustil se je v beg in točil črez kamen in brin, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem-Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.-Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna-Erj. (Torb.), Rez.-Mik., Kranjska Gora (Gor.)-DSv., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

briznja

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brúmən, -mna, m. der Monat Jänner, Rez.-C.; — prim. it. bruma, härtester Winter.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

búkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) = mukati, Rez.-Baud., Plužna-Erj. (Torb.); — 2) grunzen, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cȃr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cárski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na carje: carski dvorec / carski absolutizem; carska Rusija
♦ med. carski rez cesarski rez

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cárski Frazemi s sestavino cárski:
cárski réz

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cárski rẹ̑z -ega -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cesárski -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na cesarje: cesarski dvor; cesarski namestnik
2. nanašajoč se na (avstroogrsko) cesarstvo: cesarski uradnik; cesarska blagajna, služba; cesarske postave; cesarsko-kraljevi [c.-kr.] profesor / zastar. cesarska cesta glavna
● star. cesarski orel avstroogrski državni grb; star. nositi cesarsko suknjo biti pri vojakih; zastar. na njem ni našel nobene cesarske napake velike, bistvene; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; star. cesarsko mesto Dunaj
♦ friz. cesarska brada dvodelna brada; med. cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim, Fritillaria imperialis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cesárski -a -o (á) ~ dvor; zdrav. ~ rez
cesárskost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cẹ́ščenik, m. der Schöps, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Cezura
Na področju arhitekture uporabljam izraz cezura v pomenu ločnice, presledka med dvema različnima sklopoma objekta ali členitve na fasadi. V SSKJ2 omenjene besede v arhitekturnem pomenu nisem zasledila. Je torej ne uporabljam pravilno? Kateri izraz je bolj primeren?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cítira -e ž (ȋ) pokr. rez. violina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cítirati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cítiranje (ȋ) pokr. rez. igrati (na) violino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cŕkati, cȓkam, vb. impf. ad crkniti; 1) mucksen, Rez.-C.; — 2) verrecken, umstehen; — 3) vertrocknen: voda v potoku crka, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čì, conj. = če C., vzhŠt.; (pomni: či, vprašalna besedica, Rez.-Baud.; či si tam bil? Mik. (V. Gr. IV. 168.); — ga či poznam, kenne ihn wohl besser, Mik. (V. Gr. IV. 159.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

číga 1., f. die Lauer: na čigo iti, na čigi biti, Rez.-C.; — prim. čigati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čígati, -am, vb. impf. lauern, aufpassen: na koga č., Rez.-C.; — prim. češ. čihati, lauern.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čígav, adj. der gerne späht, lauert, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čígavəc, -vca, m. der Lauerer, der Spion, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čístiti, čȋstim, vb. impf. 1) reinigen; zrnje čistiti; klären: vino čistiti; vino se čisti, der Wein klärt sich; č. rudo, das Erz schlemmen, Z.; č. zlato, srebro, feinen, Cig. (T.); jezik č., die Sprache reinigen, purificieren, Cig. (T.); — abführen, laxieren, Cig.; — gozd č., den Wald lichten, C.; — 2) = skopiti, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čǫ́nkəlj, -klja, m. 1) dürrer Ast am Baume, Rez.-C., ogr.-C.; — 2) der Fußknöchel, C.; — das Glied, ogr.-M.; — prim. it. cionco, verstümmelt, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

črmnẹ̀ł, -ẹ̑la, adj. roth, (črnel, črnjel), Zilj.-Jarn. (Rok.), Rez.-C.; Moja ličica so bleda, Tvoja pa črnela (nam. črmnela), Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čȗh, m. der Geruch, Jan.; — der Gestank, der Modergeruch, Rez.-C.; — prim. 2. čuhati, hs. ćuh, der Hauch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čúhniti 2., čȗhnem, vb. pf. 1) einen üblen Geruch, einen Modergeruch von sich geben, C., Rez.-C.; meso čuhne, Z.; — prim. 2. čohniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dálečnji, adj. entfernt, Rez.-Baud.; d. pot, weiter Weg, weite Reise, dalečnji ljudje, Leute von ferneher, C., Z.; človek iz dalečnjega, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dàr, adv. dar do, bis zu, Rez.-C., Mik.; — prim. stsl. daže do.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dẹ̑dəc, -dca, m. 1) der Großvater, Meg., Dict., M., Dalm., Trub., Jsvkr.; dedci ino babice nežneje ljubijo vnučeta nego roditelji sinove in hčere, Levst. (Zb. sp.); — 2) bejahrter Mann, Cig., Jan., M., Št.; dedci in babe, LjZv.; — 3) žena o možu: moj dedec, mein Alter, Z.; — 4) die Marionette, Rez.-C.; — 5) die mit Gewinden versehene Walze, die Schraube, Cig., vzhŠt.-C.; — 6) der Haftelhaken; — 7) der Pfahl zwischen dem Druckpflocke (babica) und dem Pressbaum bei der Weinpresse, C.; — 8) der Dengelhammer, C.; — 9) der stählerne Stempel, die Patrize, V.-Cig.; — 10) das Steigrohr, Cig. (T.); — 11) der Wiedehopf (upupa epops), C.; — 12) (mlad) boletus edulis, Ip.-Erj. (Torb.), zapŠt.; — 13) der Flaum des verblühten Löwenzahns, Trst. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dẹ̑dič, m. 1) der Erbe; oporočni d., der Testamentserbe, nujni d., der Notherbe, Cig., ("dedič [dedov pravnuk ali vnuk], kaže, da se je iz početka imenoval samo on, kdor ostaje doma na dedini [Stammhaus], der Majoratsherr", Levst. (Nauk, 169.)); — 2) — dedec 6), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dilatácija -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dilatácijska razpóka -e -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dohȏjkati, -am, vb. pf. = doklicati (kličoč: hoj!), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

domačȋn, m. 1) der Hausgenoss, Jan., M., Rez.-C.; kadar jutrnico zvoni, vstanejo domačini, Pjk. (Črt.); — 2) der Eingeborne, das Landeskind, Jan.; — 3) der Hauswirt, Cig., Vrt.; der Grundbesitzer, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

domačȋnka, f. die Hausgenossin, die Einheimische, M., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dramatúrški dramatúrška dramatúrško pridevnik [dramatúrški] ETIMOLOGIJA: ↑dramaturg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

drásiti, -im, vb. impf. = drasati: obleko d., sich unanständig entblößen, Hal.-C.; (die Naht) auftrennen, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

drnjǫ́hati, -am, vb. impf. schnarchen; Se spi brez težave, Drnjohati znam, Npes.-Schein.; (drnjuhati, Rez.-C.; drnohati, Ip., Kras-Erj. [Torb.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

drǫ́zati, drǫ̑zam, vb. impf. 1) stoßen, Žabče-Erj. (Torb.); grozdje d. = tlačiti, Dol.; — 2) einsinken (im Koth, Schnee), Rez.-C.; sneg se droza, man sinkt im Schnee ein, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dȗplje, n. die Baumhöhle, Cig., Rez.-Mik.; kolno d., die Radbüchse, Habd.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

esej, esa, eso, pron. = ta, Rez.-C.; esej zde = ta-le, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

etak, adj. = tak, ogr.-M., C.; — etako to bodi! = amen! Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ezde, adv. tu-le, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fȃrnik, m. = faran, ogr.-M., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Fibonaccijev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Fibonaccijeva Fibonaccijevo pridevnik
IZGOVOR: [fibonáčijeu̯], ženski spol [fibonáčijeva], srednji spol [fibonáčijevo]
ZVEZE: Fibonaccijevo število, Fibonaccijevo zaporedje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Fibonacci-Schimperjevo pravílo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fléra, f. = flara, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fréča, f. die Schleuder, Rez.-C., Fr.-C.; — prim. frača, prača.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fr̀k 1., fŕka, m. das Auffliegen, Fr.-C.; na en frk so se ptiči razleteli, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fŕkati 1., fȓkam, -čem, vb. impf. 1) huschen, hin und her schwirren, flattern; miš po sobi frka; ptiči frkajo, fliegen schnell hin und her, Blc.-C.; čebelica hiti po rožicah frkati, Čb.; — herumschwärmen, Blc.-C.; — 2) schnell werfen: drva v peč f., Rez.-C.; — 3) spritzen (intr.), C.; — ein Geräusch von sich geben, wie siedendes Mus, Štrek.; — 4) leichte Schläge versetzen: f. koga, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fúkniti, fȗknem, vb. pf. 1) huschen, Štrek.; f. kam, irgendwohin entflattern, ogr., Rez.-C.; — 2) einen Pfiff thun, vzhŠt., ogr.-C., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fúliti, -im, vb. impf. 1) hauchen, blasen: veter fuli, Št.; v roke si f., jvzhŠt.; — mit dem Munde pfeifen, SlGor.-C.; — 2) abstreifen: perje, kožo f., Rez.-C.; — schleifend gehen, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gáda, f. der Fehler, der Tadel: konj ima dve gadi, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gȃdba, f. das Tadeln, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gadljìv, -íva, adj. scheußlich, hässlich, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gajofa

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gȃnjati, -am, vb. impf. = goniti, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gátər, -tra, m. das Gatter, das Gitter, Mur., Rez.-C., Št.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gáziti, gȃzim, vb. impf. 1) waten; g. blato, sneg, g. po blatu, po snegu, im Koth, im Schnee waten; travo g., im Gras herumtreten; g. vodo = vodo bresti, Rez.-C.; grozdje g., Weintrauben austreten, vzhŠt.-C.; g. kačo, eine Schlange mit den Füßen zerstampfen, vzhŠt.-C.; g. koga, auf jemandem herumtreten, BlKr.; pren. bedrücken, SlN.; — 2) g. se, (o jedeh) = gaditi se, Cig., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gir, gen. girja, m. der Knorren, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

girin, m. = gir, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gírjast, adj. knorrig: girjasto drevo, Rez.-C.; holprig: girjasta pot, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gírjav, adj. knorrig, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

glavína, f. 1) großer Kopf, Jan.; glej ga no, glavino! Jan. (Slovn.); — 2) das Kopfstück, das Fleisch oder die Haut vom Kopfe; — 3) der Hauptstamm eines Baumes, Z.; — das Hauptscheit, als Unterlage beim Heizen, Z.; — 4) der Hutgupf, Rez.-C.; — 5) die Radnabe; — 6) der Tuchrand, Lašče-Levst. (Rok.); — 7) das Capital, Ist.-C.; — das Stammvermögen, Levst. (Pril.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gliníšče, n. die Thongrube, Z., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gnèt, gnéta, m. 1) das Gedränge, Z.; v cerkvi je bil gnet, Rez.-C.; — v gnet ("gnjet") iti za kom, jemandem nachtraben, Cig.; — 2) die Bedrückung, der Druck, Cig. (T.); — 3) die Angst, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gnẹ́tati, gnẹ̑tam, vb. impf. drücken: g. koga, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gnilína, f. die Fäule, das Faulicht, Cig., Jan., C.; — fauler Mensch, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gnilóba, f. die Fäulnis, die Fäule; ustna gniloba, die Mundfäule, der Scorbut, Cig.; pren. = lenoba, V.-Cig., Rez.-C.; — psovka: nevredna stvar, gniloba! Bas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gółcati, -am, vb. impf. 1) laut schluckend trinken: sladko vince iz okrogle buče g., Jurč.; — 2) rülpsen, Rez.-C.; meni se golca, Fr.-C.; — prim. kolcati se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gółčati, -ím, vb. impf. sprechen, reden, Cig., Jan., vzhŠt., ogr.-C.; — slavec golči, die Nachtigall schlägt, C.; grlica golči, die Taube girrt, BlKr., C.; — schwätzen: tiho bodi! kaj pa golčiš! Jurč.; — dröhnen, tönen, Štrek.; tosen (o gromu), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

golídica, f. dem. golida; die Milchgelte, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gȏłk, m. das Tosen des Donners, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

golǫ̑bəc, -bca, m. 1) das Täubchen; — 2) der Adamsapfel, Rez.-C.; — 3) der Zwikel (an Hemden), Cig., Jan.; — 4) neko jabolko: der Täubling, C.; — 5) neka igra dečaška, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gołtáč, m. 1) kdor golta, Gor.; prim. goltati 3); — 2) der Schlund, Danj.-C.; — 3) der Kropf des Geflügels, Danj.-C., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gołtáti, -ȃm, vb. impf. 1) schlingen, schlucken, Mur., Cig., Mik., C., Vrt.; — 2) gierig fressen, Cig., Jan., ZgD., Gor.; — 3) rülpsen, Rez.-C.; — = tako govoriti, da se beseda zaletuje v grlu, (gółtati) Gor.; — 4) girren (o golobih), vzhŠt.-C.; — 5) murren, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gomòt, -óta, m. das Gewühl in einem Haufen, Jan., Rez.-C.; kače imajo grozen gomot, C.; — der Wirrwarr, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gorjàn, -ána, m. der Gebirgsbewohner, Cig., Jan., Cig. (T.), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gospodìč, -íča, m. das Herrchen, junger Herr, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Edelknabe, der Junker, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gospodȋn, m. = gospod, gospodar, Habd.-Mik., Danj.-Valj. (Rad), Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gostniti, -nem, vb. pf. dicht werden, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gǫ́šča 2., f. 1) das Dickicht, dichtes Gebüsch, dichter Wald; šel je v brezovo goščo trto rezat, Jurč.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Mur., Cig., Jan.; — die Maische, Gor.; — die Biestmilch, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gozdǫ́vski, adj. = gozden, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gǫ́ža 2., f. der Kropf, Rez.-C., Goriš.-Erj. (Torb.); — der Hühnerkropf, Rez.-C.; — prim. it. gozzo, C., Štrek. (Arch.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.-C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gradiêntna metóda -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grȃsp, m. die Klaue, die Kralle, Rez.-C.; — prim. it. graspo, Kamm der Weintraube. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grȃspati, -am, vb. impf. = praskati, Rez.-C.; — prim. kraspati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gŕča, f. 1) der Knoten im Holze, der Knorren; — grče na prstih, die Gelenkknochen, Dict.; g. na niti, der Knoten am Faden, C.; — pren. stara grča, trden, star človek, ein altes Haus, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Knotengeschwulst, die Beule, Mur., Cig., Jan., Boh.-M., C.; Gospod te bo udaril s hudimi grčami na kolenih in stegnih, Dalm.; — grče v grlu, die Halsbräune, Z.; — 3) das Euter (= vime), Goriš.-Erj. (Torb.); — 4) der Klumpen, Fr.-C.; der Brocken: g. mesa, Rez.-C.; — 5) ein Krug mit engem Halse, Guts., Jarn., C.; — 6) = grčasta tabačna pipa: grgranje neosnažene grče, Jurč.; — 7) der essbare Lerchenschwamm, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grdína, f. 1) die Abscheulichkeit, Valj. (Rad); — 2) ein abscheuliches Wesen: der Schurke, Valj. (Rad); das Gespenst, Rez.-C.; der Drache, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grebénska ostrína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grebénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na greben: grebenski rob / zložna grebenska hoja po grebenu / grebenska karta Zasavja in Dolenjskega gričevja
♦ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena; geol. grebenski apnenec apnenec, nastal iz organizmov in oblikovan kot podvodni greben

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

greblọ, n. 1) = greblja, grebljica 1), vzhŠt., ogr.-C., Rez.-C.; — 2) der Rechen, ogr.-C.; — 3) die Riffel, Jan. (H.); — 4) das Skelet, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gŕgavəc, -vca, m. 1) die Gurgel, Rez.-C.; — 2) der Adamsapfel, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grȋgəc, -gca, m. die Grille, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grigetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) zirpen: grigič grigeče, Rez.-C.; — 2) klingeln, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grȋgič, m. 1) = grigec; — 2) die Schelle, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grizati

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grižast

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gȓm, m. 1) der Strauch, der Busch; trnov g., der Dornbusch, Mur.; črez grm in strm, über Stock und Stein, nk.; v tem grmu zajec tiči, da liegt der Hund begraben, Npreg.; — der Blumenstock, SlGor.-C.; der Erdäpfelbusch, der Fisolenbusch auf dem Acker; — 2) grm, pos. die Haselnussstaude, Rez.-C.; zeleni g., die grüne Stechpalme (ilex aquifolium), Medv. (Rok.); — zlati g., das gemeine Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grmáda, f. der Haufen, Jan., C., Trub., Boh.-Mik.; g. hoste, Fr.-C.; g. drv, Rez.-C.; — pos. der Holzstoß, der Scheiterhaufen, Mur., Cig., Jan.; Grmado 'z njih dela — Na nji se sežge, Preš.; der für Nothfeuer bestimmte Holzstoß, V.-Cig.; — prim. gramada, gromada.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gròb Frazemi s sestavino gròb:
bíti z êno nôgo v grôbu, kdó bi se v grôbu obráčal, če, kdó bi se v grôbu obŕnil, če, kopáti gròb kómu, kopáti gròb sám sêbi, kopáti si gròb, molčáti kot gròb, obráčati se v grôbu, obrníti se v grôbu, od zíbeli do grôba, od zíbelke do grôba, odnêsti kàj v gròb [s sebój], správiti kóga v gròb, tího kàkor v grôbu, tišína kot v grôbu, zvést do grôba, zvestôba do grôba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grota, f. der Leiterwagen, Rez.-C.; = pl. grote, Guts.-Cig.; — prim. srvn. gratte, Korb, kor.-nem. gratte, zweirädriger Wagen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grusti

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grúžav, adj. = garjav, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

grúže, f. pl. = garje, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gubíti, -ím, vb. impf. 1) schädigen, zugrunde richten, verderben, M., C.; bolezen me gubi, Fr.-C.; gubi ga, seine Kräfte nehmen ab, Fr.-C.; Psa le uroki gubijo, Danj. (Posv. p.); — 2) verlieren, Kor., Rez.-Cig., Jan., ogr.-C., Zora; pernica perje gubi (federt), Cig.; svoje dni g., seine Zeit verlieren, C.; srce g., den Muth verlieren, Cig.; — voda se gubi pod zemljo, Z.; čebele se gube na paši, Lašče-Levst. (Glasn.); glas se gubi, die Stimme verhallt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gúngəlj, -glja, m. der Baumknoten, der Knorren, C.; — der Finger- oder Fußknöchel, Rez.-C.; — prim. it. gongola, die Halsgeschwulst, C. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gungljáti, -ȃm, vb. impf. mit großen, mageren Füßen einhergehen, Rez.-C.; — prim. gungelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hę̑k, m. der Chorgesang, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hȋnkati, -kam, -čem, vb. impf. schwache Laute von sich geben: krava, tele hinče, bolnik hinče (ächzt), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hláčica,** f. 1) die Socke, Rez.-C.; ženska nogavica, BlKr.-SlN., Mik.; — 2) pl. hlačice, dem. hlače, das Höschen; hlačice se mu tresejo, er hat Furcht; — 3) der Blütenstaub, der sich an den Schenkeln (Körbchen) der Bienen ansammelt: čebele imajo hlačice, Gol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hlẹvíšče, n. die Stallung auf den Alpen, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hlópniti, hlǫ̑pnem, vb. pf. 1) schnappen, Guts., Cig.; pes meso hlopne in požre, Rez.-C.; — 2) einen Schlag versetzen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hòłm, hółma, m. der Bergkogel, der Hügel, Mur., Cig., Jan., nk., Rez.-Kl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hràm, hráma, m. 1) das Gebäude: njegovi hrami so lepi, vzhŠt.; pos. das Wohngebäude, das Haus, vzhŠt.; gornji h., das obere Stockwerk, Jap.-C.; božji h., das Gotteshaus, Jan., nk.; — ein Gebäude, das zur Aufbewahrung verschiedener Gegenstände dient, das Magazin, Cig., C., Gor., Tolm.; — der meist hölzerne Weinkeller in den Weingärten, Meg., Dol., Notr., jvzhŠt.; — 2) das Zimmer, Rez.-Baud.; die Kammer (zur Aufbewahrung verschiedener Gegenstände), Mur., Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hrást, m. die Eiche; — žive hraste staviti, Burzelbäume schlagen, Cig.; (hrast, ein belaubter Baum, Rez.-Mik.; bukov hrast = bukev, Rez.-C.); tudi: hrȃst.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hrípəlj, -plja, m. 1) alter, hüstelnder Mann, C.; — 2) der Nasenscheidewandknorpel, Cig., Jan., Cig. (T.), Rez.-C., Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

húdəc, -dca, m. 1) böser Mensch, Valj. (Rad); — 2) der Zaunkönig, Rez.-C.; — 3) die Gicht, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hȗk, m. 1) der Hauch, Cig.; — 2) das Geräusch, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hȗkati, -kam, -čem, 1) hauchen, pusten, Cig., Jan., C. (BlKr.); v roke h., Vrt.; sv. Luka v roke huka, Ist.-Erj. (Torb.); na pleča in sluhe mu hučejo s toplo sapo, Pjk. (Črt.); — 2) lärmen, schreien, Rez.-C.; — (o sovi), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

incízija in incizíja -e ž (í; ȋ)
med. vrez, rez1: delati, narediti incizijo; poskusna incizija / kožna incizija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

incízija -e in incizíja -e ž (í; ȋ) zdrav. delati, narediti ~o vrez, rez

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

itam, adv. = tam-le, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

itu, adv. gerade hier, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iv, m. = ivje, inje, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izvrtína, f. das Bohrmehl, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

jáma, f. 1) die Vertiefung, die Grube; gnojna j., die Mistgrube; konopna, lanena j., die Flachs-, Hanfdarre, Cig., M., Notr.; — laporjeva jama, die Mergelgrube, Cig.; — = grob; prvo v jamo, drugo v slamo, (o vdovcu, ki kmalu po smrti prve žene vzame drugo), Kras-Erj. (Torb.); — 2) das Loch, Rez.-C.; das Erdloch, die Erdhöhle, der Bau der Füchse, Kaninchen, Fischottern u. dgl., Cig.; die Mine, Cig.; — die Grube, das Bergwerk, Cig.; der Schacht, M.; rudna j., Jan.; rudno jamo načeti, den Grubenbau beginnen, Idrija-Frey. (Rok.); j. stisne, pride na poleg, die Erze schneiden sich ab, j. gre na prostore, der Raum dehnt sich in der Grube aus, V.-Cig.; — die Berg- oder Felsenhöhle, die Grotte, Cig., Jan., Kras.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

jánje, -eta, n. das Lamm, Habd.-Mik., Rez.-Mik., Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

járica,* f. 1) ein im Frühling gesäetes Getreide, Mur., Cig., C.; — der erste junge Klee, Cig.; — = otavič, vnuka, das Nachgrummet, C., Št.; — 2) ein junges weibliches Schaf, Cig.; — eine junge Henne, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., BlKr., Rez.-Baud.; — 3) ein muthwilliges Weib, C.; — jaríca, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

jẹ̑da, f. = ajda, Tuš. (R.), Rez.-C., KrGora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

jerej, m. = duhovnik, Z.; ("joerö", Rez.-Baud.); — prim. jerov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

jerov, m. = jerej, (pl. jerove), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

junák, m. 1) der Jüngling, lediger Bursche, ogr.-C., Valj. (Rad), Goriš.; — 2) der Bräutigam, C.; der Geliebte, Rez.-Baud.; — 3) der Held, der Recke, Jan.; — 4) tega nisem junak narediti, storiti, ich bin nicht imstande, nicht Mannes genug, dies zu thun, Jan., Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kadá, adv., nam. kəda, = kedaj? Rez.-Mik., Jarn. (Sadj.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kȃmba, f. 1) der gebogene Stab am Joche, der dem Ochsen um den Hals gegeben wird, Cig., BlKr., Dol., Notr.; kamba od jarma, Levst. (Zb. sp.); — 2) eine Vorrichtung, damit Vögel zu fangen, Šempas (Goriš.)-Erj. (Torb.); die Dohne, Cig.; die Schlinge, Z.; — die Masche, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 3) eine Handhabe an der Thür, der Thürgriff, Cig., Jan.; — 4) der Schließhaken, in welchen der Riegel des Schlosses schnappt, Cig.; — 5) der Kinnbacken, Rez.-C.; — prim. avstr.-nem. kamp = Kummet, C.; gr. κάμβη, res curva, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kȃmenje, n. coll. 1) Steine, das Gestein; k. lučati; k. lomiti; k. je padalo, es regnete Steine, Cig.; plovoče k., der Traß, DZ.; — 2) eine Bergstaudenfrucht, Rez.-C.; — tudi: kamenjè, Valj. (Rad), in kamę̑nje, na vzhodu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kamōča, f. die Gemse, Rez.-C.; — prim. it. camoscio.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kəsnẹ́ti, -ím, vb. impf. säumen, säumig sein, Cig., Navr. (Kop. sp.), Rez.-Kl.; s svojim prihodom kesni, (kasni) Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kijáč, m. = kij 1), M., Z., Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

klobúk, m. 1) der Hut; k. na glavo dejati, sneti, den Hut aufsetzen, abnehmen; — železni k., der Helm, C., Jan.; k. Boga očeta, (neko ozvezdje), Pjk. (Črt. 260.); — 2) die Deckgarbe auf Mandeln, C.; — der Destilierhelm, Cig.; kotlov klobuk, der Helm der Brantweinblase, DZ.; — der Dachstuhl, Cig.; — 3) der Glockenmantel, Cig.; — 4) die Blase auf einer Flüssigkeit, Cig.; klobuk se dela na mleku, (kadar vre), jvzhŠt.; — die Essigmutter, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — na nekaterih jedeh se dela klobuk, t. j., prevlečejo se z nekako mreno po vrhu, Tolm.-Štrek. (Let.); — 5) morski klobuki, Quallen (medusae); navadni morski k., die gewöhnliche Ohrenqualle (aurelia aurita), Erj. (Ž.); osipni k., die Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Sesljan pri Divinu-Erj. (Torb.); — 6) eine Art großer Schwamm, Rez.-C.; — zlati k., der Türkenbund (lilium martagon), Cig., Tuš. (B.); — črni k., die Käsepappel (malva rotundifolia), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kò 2., adv. ko pridi, komm nur, C.; ko pojdi, Poh.-C.; ko teci, Rez.-C.; — ko precej, sogleich, ko davno, schon längst, C.; ko ne reci, sage nur nicht, Guts. (Res.); od jutra do večera ko na posvetne reči misliš, Guts. (Res.); — prim. kar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kokošár, -rja, m. 1) der Hühnerzüchter, der Hühnerhändler, Dict., Mur., Cig., Jan., Štrek., Rez.-Baud.; — 2) der Hühnergeier, der Habicht, Cig., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kòł, kóla, m. der Pfahl, der Stecken; s kolom koga udariti; der Rebenpfahl, der Weingartenstecken; trdo h kolu privezati; der Zaunpfahl, Cig., Jan., Rez.-C.; stavbe na kolih, Pfahlbauten, nk.; — železni kol, das Brecheisen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kòłk, kółka, m. 1) die Hüfte, das Hüftbein; bolezen v kolkih, Cv.; kolka vzdigovati in spuščati, die Hüften heben und senken, Telov.; klobuk svoj mu (suhemu konju) lahko obesiš na kolk, SlN.; — 2) der Felsenvorsprung, Cig.; — die Klippe, C.; — die Koppe eines Berges, (kok) V.-Cig.; — der Hügel, Rez.-C.; — 3) der oberste Weinpressriegel, C.; — der große Thorriegel, Savinska dol.-C.; — 4) der Kegel, M.; kolke podirati, Št.-Cig.; — 5) die Radspeiche, Z.; — 6) das Häkchen am Flügel der Spinnradspule, C.; — 7) der Pfeil, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kǫ́pa 3., f. 1) der Badetrog (?): otroka devati v kopo, Let.; — 2) der Hohlziegel, C., Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

korȃč, m. 1) das Schreiten, Dict.; — 2) = korak, Meg., Jan., Rez.-Mik.; neso veliko koračev narazen, Boh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

koredica, f. = red, der Grasschwaden (beim Mähen), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kosìč 1., -íča, m. dem. 1. kos, das Stückchen, Rez.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kosìč 2., -íča, m. dem. 2. kos; die Amsel (turdus merula), Alas., Kras, Ist.-Erj. (Torb.); kọ̑sič, Rez.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

koščíca, f. 1) das Beinchen; slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Erj. (Som.); — der Beinsplitter; s koščico se zadaviti; — ribja k., die Gräte, Zilj.-Jarn. (Rok.), Jan.; — = kocka, der Würfel, Rez.-C.; — 2) der Obststein; slive s koščicami vred jesti: sadne peške in koščice, Pirc; — der Kürbiskern, C.; — 3) der Merk (sium), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

košet, m. = kozel, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krek 1., m. der Haken, Rez.-C., Baud.; — prim. rus. krjukъ, Haken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krę̑vlja, f. 1) die Ofenkrücke, die Feuerkrücke; krevlja se burkelj zadeva = gleich und gleich gesellt sich gern, Jurč.; — 2) etwas Gekrümmtes; = kljuka: krevlja pet (V), križ deset (X) dve in pa tri, koliko to stori? Valj. (Rad); — die Radfelge, Rez.-C.; — das Bugholz beim Schlitten, Štrek. (LjZv.); — 3) Spottname für einen Lahmen, Cig., Jan., M.; — prim. krevelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krīpa 2., f. der Fels, der Steinklumpen, Rez.-C.; — prim. it. greppo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krīpica 2., f. dem. 2. kripa, das Steinchen, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krívəc 1., -vca, m. 1) der Krummfuß, M.; — 2) ein gekrümmter Gegenstand: der Krummsäbel, C.; — das Krummesser, das Garten- oder Rebenmesser, Cig., Jan., C., Goriška ok.-Erj. (Torb.), Rez. (Baud.); das Schroteisen der Schuster, Cig.; črevljarski k.: e je podoben črevljarskemu krivcu, LjZv.; — ein gekrümmter Hebel, Notr.; — der Birkhuhnschwanz als Hutschmuck, C.; (nav. pl. krivci), Gor.; — 3) der Nordostwind, Št.-Kres IV. 401.; vstal je vihar, kateri se imenuje krivec ("eine Windsbraut, die man nennet Nordost"), Dalm.; (der Nordwind, Mur., Cig., Jan., Mik.; der Ostwind, Tolm.); — 4) der Schuldtragende, der Schuldige, der Thäter, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Hip. (Orb.), Npes.-Vraz, DZ., Dol.; vseh teh grehov si ti krivec, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krívi réz -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krivúljast -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na krivuljo: krivuljast rez; krivuljasta črta / krivuljasto gibanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krížən, -žna, adj. 1) Kreuz-, kreuzförmig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); križni rez, der Kreuzschnitt, Cig.; križno obločje, das Kreuzgewölbe, Cig.; križna cerkev, die Kreuzkirche, Cig.; — po križnih cestah, auf sich kreuzenden Straßen, Ravn.; — 2) Kreuz- (in kirchlicher Beziehung); križna nedelja, der Bittsonntag, Cig.; križni pot = križev pot, der Kreuzweg, Mur., Cig.; — 3) das Rückenkreuz betreffend: križna kost, das Kreuzbein, Cig., Jan., Cig. (T.); križna čutnica, der Kreuznerv, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krketjáti, -ȃm, vb. impf. = krkljati, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kroketjáti, -ȃm, vb. impf. quacken: žaba kroketja, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krósma, f. = krošnja, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krosmár, -rja, m. = krošnjar, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krúcəlj 2., -clja, m. der Eiszapfen, Rez.-C., Zilj.-Jarn. (Rok.); — prim. kruncelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kuc 2., m. die Welle, Rez.-C.; voda dela kuce, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kúcati se, -cam, -čem se, vb. impf. Wellen schlagen: morje se kuca (kuče), Rez.-C.; — prim. kucniti. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kùfreni -a -o prid. bakren: Kufreni pejnezi Réz pénz KM 1790, 94

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kukȗcati, -am, vb. impf. = kukati, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kukuríkati, -kam, -čem, vb. impf. krähen (vom Hahn), Cig., ogr., Hal., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kultra, f. = kolter: konjska k., die Schabracke, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kúzəlj, -zlja, m. der Hund, Mur., Mik., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lajati3

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lajen

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

laníta, f. die Wange, C., Danj. (Posv. p.); ima črnele lanite, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

laparoskopíja -e ž (ȋ) med.
poseg, pri katerem se skozi droben rez v trebušnem predelu vstavi instrument, ki omogoči pregledovanje, operacijo trebušnih organov, zlasti v ginekologiji: opraviti diagnostično laparoskopijo; odstraniti miom z laparoskopijo; kolonoskopija in laparoskopija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lapúča, f., Rez.-C., Glas., pogl. lopuča.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lasníca, f. 1) die Haarröhre, Jan.; das Capillargefäß, Cig.; — 2) der Haarwulst, die Haartour, V.-Cig.; — 3) der Fadenwurm, die Trichine (trichina spiralis), Erj. (Ž.); — 4) eine Art langes Gras, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ləgȃvəc, -vca, m. = lažnivec, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lihati 1., -am, vb. impf. verschlucken, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lízgati se, -am se, vb. impf. sich schminken, Rez.-C.; — prim. liskati se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ljúbiti, -im, vb. impf. 1) lieben; l. koga, l. resnico; ljubite se med seboj (sabo), liebet einander; — 2) liebkosen, herzen, Cig., Jan., Rez.-C.; (on je detetce) ljubil, objemal in kušal, Trub. (Post.); — küssen, Cig., Jan., Zora; (hs.); — 3) Versprechungen machen: tako dolgo mi je ljubil, na zadnje mi vendar ni storil, Krn-Erj. (Torb.); — 4) ljubiti, behagen, wohl bekommen: vino mu ljubi, C.; zrak mu ljubi, Svet. (Rok.); izmed vsega sadnega drevja so mu hruške najbolj ljubile, LjZv.; gospodi ljubi veliko oko, LjZv.; ta jed mu ne ljubi, schmeckt ihm nicht, Levst. (Rok.); — lj. se, belieben, gefallen: ne ljubi se mi jesti; ljubi se mi spati; kakor se komu ljubi, wie es jedem beliebt; nič se mu več ne ljubi; gefallen, Jan., Cig. (T.); — prim. bav. es liebet, beliebet mir, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lopa2

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

masosən, -sna, m. = macesen, Rez.-Zora (V. 162.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mášča 2., f. das Zerquetschte, die Maische, bes. die Traubenmaische, Cig., Štrek.; die Obstmaische, (mešča) Rez.-C.; maščo izplati, den Most von der Maische ausschöpfen, Vrtov. (Vin.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mática -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

medovje, n. die Mistel (viscum), Rez.-C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

milovȃnje, n. das Bemitleiden, das Bedauern, Dict., Cig., Jan., M., Rez.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mȋr 2., m. 1) die Mauer, Guts., Jan., Poh., Rož.-Kres, Bolc-Erj. (Torb.); bes. die Mauer ohne Mörtel, z. B. zur Einfriedung, Rez., Goriš.-C.; — pl. mirovi, das Gemäuer, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

míriti 2., -im, vb. impf. = zidati, Guts., Jan., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mit, f. die Stange, der Pfosten, die Säule, Rez.-C.; — prim. 2. met f.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

močílọ, n. 1) das Netzen, die Befeuchtung, Cig.; das Einweichen, Cig.; die Tunke, Hip. (Orb.); — die Digestion (chem.), Cig. (T.); die Beize, Cig. (T.); tobakovo m., die Tabakbeize, DZ.; — die Röste, C., Z.; lan je v močilu, Z.; — 2) die Lache, V.-Cig., Rez.-Mik.; belouške so plavale po močilih, DSv.; — der Vorsumpf (im Bergbaue), V.-Cig.; — die Cisterne, C.; — pl. močila, der Morast, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mǫ́dọ, n. 1) die Hode, BlKr.; pasje m., Jap.-C.; dual. kozlovi ("kozlove") modi, Lašče-Levst. (M.); — pl. moda, die Hoden, Cig.; das männliche Glied sammt den Hoden, (muda) Rez.-Mik.; — 2) popova moda, der Spindelbaum, das Pfaffenkäppchen (evonymus), Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

modrák 1., m. = modras, C., Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

morəc 2., -rca, m. der Rappe, Blc.-C.; — schwarzer Bock, Rez.-C.; — pogl. murec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

moríca, f. 1) schwarze Ziege, Rez.-C.; — 2) schwarze Feige, C.; — tudi: die Brombeere, C.; — prim. mor, mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

moríža, f. 1) das Schellenband, Jan.; — 2) pl. moriže, die Halskrause, Rez.-C.; — 3) pl. moriže, ein Halsband mit eisernen Nägeln für Hunde, Cig., Kras.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

motíkati, -am, vb. impf. mit der Haue hauen, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

motíne, f. pl. der Bodensatz einer Flüssigkeit, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mudžol, m., Rez.-C., pogl. mužol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

múla 2., f. 1) koza brez rogov, Dol., Notr.; — krava brez rogov, Rez.-C., SlGor.-C., Dol.; — 2) die Wurst, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mȗlič, m. 1) ein ungehörntes Böcklein, C.; — 2) der Teufel (šaljivo), Rez.-C.; — 3) das Käselaibchen, C.; — prim. mulast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mȗš, m. = osel, Rez., Tolm., KrGora; — prim. furl. muš, it. (dial.) muso, Esel, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mušon2

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

múzgalọ, n. das Maul, Rez.-C., Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

múžiti, -im, vb. impf. 1) die Rinde von den saftigen Zweigen ablösen, ohne sie zu verreißen; m. vrbo, vrba se da m.; — m. se, saftig sein, schälbar sein: vrba se muži, V.-Cig., Dol.; — 2) zerquetschen, C.; grozdje m., ogr.-C.; — etwas Weiches kauen, essen: hruške m., Rez.-C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; — m. si oči, sich die Augen reiben, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mužǫ̑l, m. das Trinkglas, Rez.-C., Čres-Erj. (Torb.); — prim. furl. muzùl, Trinkglas, srvn. mujol, Štrek. (Arch.); lat. modiolus, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nabọ̑zəc, -zca, m. = sveder, Jan., Mik., Rez.-Baud.; — prim. stvn. nabagēr, Naber, Nabinger, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nadẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad nadelati; n. pot, cesto, Zora, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nalážati, -am, vb. impf. ad nalaziti; finden, Rez.-Mik.; n. se, sich finden, vorkommen, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nalẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. 1) n. bolezen, sich eine Krankheit zuziehen; n. božjast, Navr. (Let.); von einer Krankheit angesteckt werden; n. osepnice; — n. uši, Läuse bekommen; — 2) = najti, Rez.-Baud.; — 3) n. se česa, in Menge zusammenbringen, bekommen; n. se denarjev; n. se uši; nalezel se ga je, er hat sich einen Rausch angetrunken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nárus, adj. röthlich, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nategováti, -ȗjem, vb. impf. ad nategniti; 1) anziehen; dehnen; — n. uro = navijati uro, die Uhr aufziehen, Rez.-Mik.; — 2) genug zukommen lassen, befriedigen: požrešnemu človeku ni moči nategovati, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

naváditi 2., -vȃdim, vb. pf. = ovaditi, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

navájati 2., -am, vb. impf. ad 2. navaditi; = ovajati, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

neca

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

neháti, -ȃm, nav.: nę̑hati, -am, vb. pf. 1) aufhören; n. delati; nehaj me zmerjati; dež, zima neha; kreg, vojska neha; vse bo enkrat nehalo; — ablassen: n. od dela, Ravn.-Mik.; n. od greha, Cig., Jsvkr.; — 2) = pustiti, lassen: n. kaj, Kor.-Cig., Jan., ogr.; ne neham vas sirote, ogr.-Valj. (Rad); nehaj me! = pusti me! Krn-Erj. (Torb.), Rez.-Baud.; Naj se oglasi al' neha, Npes.-Mik.; — = odpustiti: ves strašni dolg mu je nehal, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nèn, adv. = zdaj, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nèr, conj. = nego, sondern: ne kruh, ner voda, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nječa

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nocǫ́, adv. = nocoj, Rez.-C., Cirk.-Baud.; ("ncǫ́", Rož.-Kres).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nor, adv. = enkrat, Rez.-C.; (iz: ednor, stsl. jedina-že, prim. Vest. II. 61.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nȗn, m. = nunec, der Taufpathe, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nuvìč, -íča, m. = novic 2), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nuvíča, f. = 2. novica 2), Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obẹ̀d, -ẹ́da, m. das Mahl, das Essen, Cig., Jan.; bes. das Hauptmahl, Mur.; das Mittagsmahl, Meg., Cig., Jan., Rez.-Erj. (Torb.), nk.; óbẹd, -ẹ́da, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obrẹ́sti, obrẹ́tem, vb. pf. finden, Mur., Jan., Staro Sedlo-Erj. (Torb.); entdecken, Cig. (T.); o. kaj novega, Erj. (Izb. sp.); praes. obrę́nčem, Rez.-Erj. (Torb.), Zilj.-Jarn. (Rok.); prim. Kres III. 475.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

oddẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) wegthun, ablegen, Cig., M.; beseitigen, DZ.; — 2) = odpreti, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odprẹ́da, adv. = od spredaj, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odprę́jiti, -im, vb. pf. aufschnallen: o. oblačilo, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

odumẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) wiederhallen, C.; — 2) sich auf den Ruf melden, vzhŠt., Rez.-C.; — aus dem Schlaf, aus der Betäubung (infolge Rüttelns, Rufens) zu sich kommen, vzhŠt., Rez.-C.; (tudi: odumeti [brez: se], ogr.-C., Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ogȃba, f. der Ekel, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ogràd, -gráda, m. ein umzäunter o. eingefriedeter Platz, Jan., Zora, ogr.-Valj. (Rad); — der Hof hinter dem Hause: na ograd mečejo smeti in drugo šaro, Gor.; — eine umzäunte Viehweide, SlGradec-C.; — der Garten, Jan., Mik., Luče (Št.)-Erj. (Torb.), vzhŠt.; bes. der Gemüsegarten, Poh.; vinski o., der Weingarten, Rez.-C.; — tudi: ógrad (ǫ́grad), -gráda, ogr.-Valj. (Rad); ógrad, ógrada, Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ogrȃja, f. 1) die Einfriedung, die Umzäunung, der Zaun; konji črez nizko ograjo skačejo; — 2) ein eingefriedeter, umzäunter Ort (Wiese, Feld u. dgl.); konj se po ograji pase; — 3) der Damm, der Deich, Cig., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

okobáliti grebén -im -- dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

opọ̑rək 2., -rka, m. 1) die Krause bei Kleidern, C.; — 2) das Gekröse (mesenterium), vzhŠt.-C.; tudi pl. oporki, C.; — 3) die Gebärmutter der Sau, vzhŠt.-C.; — 4) salo okoli slezene pri svinji, Valj. (Rad); — 5) svinjska kožica, ki se meče v sir, kateremu pravijo potem remenjak, Valj. (Rad); — 6) ein Lappen, am Schuh, woran die Schnalle oder die Schnur befestigt ist, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

opȓstnik, m. 1) der Überzug eines Fingers, der Fingerling, Cig.; — 2) = podplat, die Schuhsohle, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

oródje-asamostalnik srednjega spola
  1. predmet, priprava, program, ki omogoča opravljanje dela, dejavnosti
    • orodje v čem, kje
    • , orodje pri čem/kom, kje
    • , orodje iz česa, od kod, od kdaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • orodje za
  • , orodje z/s
  • , orodje proti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

osládniti, -slȃdnem, vb. pf. süß werden, Mur., Danj.-Mik., Rez.-Kl., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

osǫ́jenica, f. neka gibanica iz koruzne moke, abgeschmalzene Polenta, Rez.-C.; — prim. osoditi 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ostẹ́ja, f. die gemauerte Seitenwand am Feuerherd oder am Kamin, Rez.-C.; — nav. pl. osteje, die Ofenmündung, Guts., SlGradec-C.; med ostejami, zwischen dem Gewölbe des Ofenloches, C.; — prim. isteje, mesteje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

óster -tra tudi ôstra -o stil. -ó prid., ostrêjši (ọ́, ó)
1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož; ostri zobje; ostra kosa; ostro rezilo; oster kot britev
// ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster pesek; na ostri skali se je opraskal
2. ki je ozke, koničaste oblike: ostri vrhovi gor; ostre ličnice / pokončna, ostra pisava / ekspr. ima dolg, oster nos
// ki ima izrazite mejne črte: ostri obrisi, robovi; ostre sence
3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev: oster sluh, vid, voh / ostro oko, uho
4. ki vsebuje, izraža strog, neprizanesljiv odnos: z ostrim glasom vprašati; oster odgovor; ni vzdržal njegovega ostrega pogleda; ostre besede; ostra kazen, kritika, ocena / predstojnik je bil oster človek; ne bodi tako oster
5. nav. ekspr. ki se pojavlja
a) v visoki stopnji, v močni obliki: oster glas, krik, pok, žvižg; oster okus, vonj; ostra bolečina; ostra svetloba / oster mraz hud; oster veter, zrak veter, zrak, ki vzbuja občutek hudega mraza; letos bo ostra zima / ostro podnebje podnebje s hudim mrazom in veliko vročino
b) v zelo izraziti obliki: oster ovinek / oster boj, spor; prišlo je do ostre medsebojne konkurence / ostre črte, poteze na obrazu; med obema področjema ni ostre meje
6. ekspr. bister, prodoren: oster opazovalec / oster duh, razum, um; ostro mišljenje
● ekspr. biti ostrega jezika odrezav, napadalen; ekspr. ima oster nos bistro, pravilno predvideva; šport. žarg. ostra igra neobzirna, zelo borbena igra; ostra paprika pekoča paprika
♦ bot. ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; fot. ostri posnetek posnetek, pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; ostra slika; gastr. ostra moka moka iz drobnih delcev; geom. ostri kot kot, manjši od 90°; voj. ostri naboj naboj s kovinsko kroglo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ostrǫ́ga, f. 1) der Sporn, Dict., Mur., Cig., Jan., nk.; petelin ima ostroge, Dict.; — 2) ostroge = stogi, štirje koli okolo stožja v tla zabiti, Ben.-Erj. (Torb.); — 3) ostroge = na pol okleščene veje na rakli, Tolm.; — 4) der Brombeerstrauch (rubus fruticosus), Rez.-C.; — eine Ranke des Brombeerstrauches: kopina ima dolge ostroge, Fr.-C.; — tudi: die Ackerbrombeere (rubus caesius), C.; — der Rittersporn (delphinium), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ovec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

óvnovski, adj. Widder-, Schöpsen-, Mur., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pȃl 3., m. der Pflock, der Pfahl, Z.; — das Ziel: v pal streljati, Rez.-C.; — prim. it. palo, der Pfahl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

palȗd, m. 1) angeschwemmter Unrath, das Anschwemmicht, Z., Dol.; — 2) die Binse (scirpus), Blc.-C.; — = rogoz, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

panola, f., Rez.-C., pogl. panogla.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

parkelj1

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

párkəlj 1., -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.-C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pę̑č, -ȋ, f. 1) der Ofen; železna, lončena p.; p. na okno, der Schachtofen, Cig. (T.); p. na volka, der Blauofen, V.-Cig.; p. postaviti, einen Ofen setzen, Cig.; p. zakuriti, den Ofen heizen; v peči zakuriti; za pečjo sedeti, hinter dem Ofen hocken; p. podpirati, den Ofen hüten, Cig.; tema je, kakor v peči; — 2) der Fels, das Felsenstück, Mur., Cig. (T.), Gor.-Mik., Fr.-C., Celovška ok.; srepa p., ein ungeheures Felsstück, Cig.; grob v kamenato peč izsekan, Trub.; pl. peči, die Felsengegend, C.; — der Stein (peć), Rez.-C.; — 3) der Kummer, der Gram, Rez.-C.; prim. 1. peča 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pę́ča 1., f. 1) die Felsenhöhle, die Grotte, Tublje (Kras)-Erj. (Torb.), Štrek.; — 2) der Gram, Mik., Rez.-C., Koboridski Kot-Štrek. (Let.); veliko pečo imeti, Rez.-C.; tudi: péča, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.), GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pečár, -rja, m. 1) der Ofenbauer, der Ofensetzer, der Ofenhändler, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Bäcker, Alas., Dict.; — 3) tisti, ki peči kreše, der Steinhauer, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

péčən, -čna, adj. 1) Ofen-; pę̑čnọ omelo, der Ofenwisch, jvzhŠt.; — 2) zum Backen gehörig: pečne kadunje, der Backtrog, Dol.; — 3) kummervoll: vsa pečna sem te iskala, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pečę̑n, adj. = kamenit, aus Stein: pečena miza, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pečíca 1., f. 1) ein kleiner Ofen, M., Gor., Dol.; der Brantweinbrennofen, jvzhŠt.; der Brennofen der Töpfer, Cig.; — die Bratröhre, V.-Cig.; — 2) — kamenček, das Steinchen, Rez.-C.; — 3) = kopriva, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pečljìv, -íva, adj. kummervoll, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pečnàt, -áta, adj. felsig, C.; — steinern: pečnato srce, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

péklọ 1., n. = pekel, Fr., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pérnahti, f. pl. das Fest der Epiphanie, Guts., Mur., Jan., Rož. (Kor.), Rez.-Navr. (Let. 1886, 91.); — prim. bav. berchtennacht (istega pomena), Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

persǫ́gəlj, -glja, m. der Samenhanfhalm; pl. persoglji, der Samenhanf, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pẹ̑sica 1., f. dem. pesa; der Mangold, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pẹ́stiti, -im, vb. impf. = pestovati, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pę̑tred, num. = petdeset, Guts.; (petrę̑d), Kor.-Mur.; (tudi: petredi, petredov, Kor., Rez.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pę̑tredni, num. = petdeseti, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pȋčka 1., f. = pečka, peček, der Obstkern, der Traubenkern, Mur., Danj.-Mik., C.; der Kürbis-, Zwetschken-, Pfirsichkern, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pík 2., m. = pic, das männliche Glied, Rez.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

píla, f. 1) die Feile; lesna p., die Abfeilraspel; — 2) die Säge, Guts., Cig., Jan., Notr.; — 3) das Rückgrat, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pišoča

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

plȃhta, f. die Plache; eine grobe Decke aus Zwilch oder Tuch oder grober Leinwand, Mur., Cig.; die Pferde-, Boden-, Bettdecke, Cig., DZ.; das Segeltuch, Rez.-C.; — = rjuha, das Bettuch, Jan., C., jvzhŠt., BlKr.; — mizna p. = krušnica, das Tischtuch, C.; — žlahta raztrgana plahta = Verwandte helfen wenig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

plahúta, f. 1) ein großes, grobes Leintuch, Z.; die Plache, SlGor.-C.; — das Bettuch, das Leintuch, Guts., Mur., Rez.-Baud.; — p. mahu, ein Stück von einer Moosdecke, p. ledu, eine Eisscholle, SlGor.-C., Gor.; — 2) der Venusspiegel (specularia speculum), Kras-Erj. (Torb.); — 3) ein liederliches Frauenzimmer, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

plàn, plána, m. 1) der Schwung: ogenj je planil v enem planu do strehe, Rez.-C.; — 2) der Anfall: sovražnikov p., Mur., Cig.; — prim. planiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.-C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.-C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.-Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

plẹ́na 1., f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer (z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče-Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.-Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.-Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

plę̑ta, f. die Falte, Jan., Rez.-C.; bes. die feine Falte vorne am Männerhemde, Notr.; — die Runzel, Rez.-C.; — die Verbrämung am Weiberrock, V.-Cig.; — prim. pletva; iz ben.-it. pieta, Falte, Štrek. (Arch.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pletę́nčič, m. das Handkörbchen, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pletę́nəc, -nca, m. = pletenica; das Geflecht, Z.; — das Handkörbchen, Rez.-C.; — od leskovih viter pleten koš, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — der Haarzopf, Jan. (H.); — eine Art Kuchen, C.; — das Wachsstöckchen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pleténje, n. 1) das Flechten, Stricken etc.; prim. plesti; — 2) das Flechtwerk, Jan.; — 3) die Strickerei: vzeti pletenje v roke, Erj. (Izb. sp.); — 4) = srobot, die Waldrebe (clematis), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pòč 2., pǫ́ča, m. der Brunnen, Štrek., Rez.-C.; — prim. it. pozzo, der Brunnen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

poléten1 -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na poletje: bil je vroč poletni dan; poletni meseci / poletna nevihta, suša / poletne čebele čebele, ki se izležejo poleti; poletna obleka; poletne (šolske) počitnice
// nav. ekspr. značilen za poletje: prav poletno vreme je še, čeprav smo sredi jeseni
● poletni čas v nekaterih državah uradno za eno uro naprej premaknjen čas od druge polovice maja do druge polovice septembra
♦ agr. poletna rez; astron. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; bot. poletni jurček užitna goba s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; les. poletni les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; meteor. poletni monsun; šol. poletni (izpitni) rok (izpitni) rok ob koncu šolskega leta; vrtn. poletna cipresa cipresi podobna enoletna vrtna rastlina, Kochia scoparia

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

poljúbən, -bna, adj. 1) beliebig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; (po nem.); — 2) zahm: poljubna toca, eine Katze, die sich streicheln lässt, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

poljúbiti, -im, vb. pf. 1) zu lieben anfangen, C.; ne da bi mi bili Boga ljubili, samuč da je on nas poljubil, Krelj; — 2) abstreicheln, liebkosen, Rez.-C.; — 3) einen Kuss geben, küssen, Mur., Cig., Jan., Kast., Kor.-Kres (V. 312.), nk.; p. koga v lice, p. komu roko, Cig., nk.; Al' boš me poljubil? Poljubi me prav! Npes.-Schein.; — 4) p. se (tudi: vb. impf.) belieben; (po nem.); prim. ljubiti 4).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

poljúbljati, -am, vb. impf. ad poljubiti; 1) liebkosen, Jarn.; streicheln, Rez.-C.; — 2) küssen, C., Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

połzẹ́ti, -ím, vb. impf. rutschen, gleiten, Cig., C.; — polhi, ki bodo po tvoji golti polzeli, Jurč.; polzi, es gleitet, es ist schlüpfrig, Cig., Rez.-Baud.; polzeč, schlüpfrig, Meg.; staviti se na polzeče, Dalm.; polzeče ribe, Krelj; — (nogam se polzi, Dict.); — lasje polzijo, die Haare fallen aus, C.; — schleichen, C.; kriechen: črvi polze, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

poromǫ́niti se, -ǫ̑nim se, vb. pf. = pogovoriti se, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

póstiti, pǫ́stim, vb. impf. 1) fasten, Trub., Krelj, Rez.-Baud.; — 2) fasten lassen; neusmiljeno so jih postili in trpinčili, LjZv.; — p. se, fasten; danes se posti, jutri se gosti, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

potica3

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pọ̑zad, m. der Herd, Jarn., Jan., Notr.-Z.; pod pozad v kuhinji kaj postaviti, Nov.-C.; (puzad, Guts.; pozed, Rez.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pozd, adj. spät: pozdega srca, langsamen Sinnes, C.; — pozdo, spät, Meg.-Mik., C., Rez.-Baud.; pozdeje, später, nachher, Jarn. (Sadj.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

požledíti se, -ím se, vb. pf. sich mit Eis überziehen, Z.; požlejena pot, Z.; drevje se je požledilo, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prásčič, m. dem. prasec; das Schweinchen, Mik.; divji p., Dict.; — die Assel, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici (n. pr. vodo), das Recht auf etwas (z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko (Goriš.)-Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)-Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.-Baud.; prim. pravca.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prečígati, -am, vb. pf. = prestreči, lauernd zuvorkommen, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prę́ja 2., f. die Schnalle (an Kleidern, Schuhen), ogr., Rez.-C. (Vest.), Bolc-C.; — der Kettenring, C.; — prim. prega; (C. (Vest. I.) primerja: -preti, -prem).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prekobáliti se -im -- dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prepẹ́kati, -pẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad prepeči; 1) durchbacken, durchbraten; — 2) umbacken, umbraten; — 3) zu sehr backen oder braten; — 4) p. se, besorgt sein, sich ängstigen, wehklagen, ogr.-C., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prepelíca, f. 1) die Wachtel (coturnix dactylisonans); — 2) der Schmetterling, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prerézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem narediti dva dela: prerezati hlebec, palico; polo prerezati čez polovico; prerezati s škarjami, z nožem; po dolgem, prečno prerezati kaj; pren. krik prereže zrak
2. narediti rez po čem: prerezati kožo, papir; pri rezanju kruha je prerezal mizo; prerezati si dlan; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil / prerezati komu vrat
3. ekspr. ustaviti, prekiniti: oče je odločno prerezal prošnje otrok; osorno mu prereže ugovor / s tankim piskom je prerezal trušč / krik, žvižg prereže nočni mir; šolski zvonec nenadoma prereže tišino
● ekspr. potok nato prereže travnik in se izliva v reko preseka; ekspr. ptič je prerezal zrak hitro zletel skozi zrak; publ. po slavnostnem govoru je župan prerezal trak, vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prerezati ► preˈrėːzat -ˈrėːžen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prgíšča, f. die Handvoll, Habd.-Mik., Hip. (Orb.), ogr.-Mik., C., Rez.-C.; beide Hände voll, SlGor.-C.; — prim. stsl. pregrьšta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pripilíca, f. der Schmetterling, Rez.-Mik.; — pogl. prepelica 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

propórc -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

propórc v arhitektúrni kompozíciji -a -- -- -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pucola

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ràd, adv. = dosti, Rez.-C.; — prim. rat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rádẹ, adv. gern, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ráskav -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razdẹjáti, -dẹ̑jem, -dẹ́nem, vb. pf. 1) auseinanderlegen, auseinanderthun; r. obleko (aufknöpfen), Rez.-C.; razdejan, ordnungslos, Cig.; — 2) zerstören, Cig., Jan., M., Dalm., Krelj, nk.; hudobni ljudje razdenejo mesto, Škrinj.-Valj. (Rad); Madjanci vse razdenejo, kamor so prišli, Ravn.-Valj. (Rad); Jeruzalem so razdejali, Dol.-Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razgíbati, -gȋbam, -bljem, I. vb. impf. ad razgeniti; 1) auseinanderfalten, ausbreiten, Cig.; živalca začne razgibati peruti, Levst. (Zb. sp.); aufschlagen: knjigo r., Rez.-Cig.; ne razgiblji ondukaj knjige! Levst. (LjZv.); — 2) r. žago, die Säge schränken, Cig.; — II. razgíbati, -bam, -bljem, vb. pf. beweglich machen, Mur., Z.; r. si ude = r. se, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razgníti, -gnèm, vb. pf. = razgeniti; knjigo r., das Buch aufschlagen, ("-gnuti") Rez.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ráziti rȃzim nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razpuščeníca, f. ein nichtsnutziges Weib, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razpuščeník, m. der Taugenichts, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rẹpȋnje 2., n. der Rübensamen, der Reps (brassica napus), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rẹ́sən 1., -sna, adj. 1) ernst, ernstlich, Cig., Jan., nk.; — 2) resno, wahrlich, ("rȋsno") Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

réz1 -a m (ẹ̑)
1. pritisk, poteg z ostrim predmetom, rezilom: z enim rezom je odrezal palico / napraviti rez na trebuhu živali
// kar s takim pritiskom, potegom nastane: rez pri debelejšem blagu obšijemo; premazati rez; odstranjevati žaganje iz reza; iz reza je pritekla kri; globok, plitev, raven rez / operacijski rez je še zmeraj boleč / steblo je na rezu rjavo; pren., ekspr. rez med preteklostjo in sedanjostjo
2. les. ploskev, ki nastane z rezanjem: na rezu so dobro vidni jedro in kolobarji / čelni rez nastal z rezanjem pravokotno na vzdolžno os debla
3. biol. košček tkiva, pripravljen za mikroskopiranje; rezina: obarvati, pripravljati reze
4. agr. rez2: rez drevja / opravljati rez v vinogradu / dolžina reza
● star. preizkusiti ostrino reza rezila
♦ film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; geom. zlati rez daljice točka na daljici, ki deli daljico na dva dela tako, da je razmerje med daljico in večjim delom enako razmerju med večjim in manjšim delom; med. carski ali cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; um. zlati rez sorazmerje med dvema količinama, pri katerem je razmerje med večjo in manjšo količino enako razmerju med večjo količino in celoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

réz2 -í ž, daj., mest. ed. rézi (ẹ̑)
1. agr. odstranjevanje delov rastlin z rezanjem zaradi redčenja, oblike, rodnosti: rez sadnega drevja, vinske trte; vpliv rezi na rast / poletna rez / opraviti rez v vinogradu
// mesto na rastlini, kjer je kaj odrezano: premazati rez
2. nar. zahodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red2: raztrositi rezi
3. alp. del, kjer se v ostrem kotu stikata dve skalni površini: hoditi po rezi / grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena
● zastar. konju pokladati rez rezanico; star. vzel je sekiro in jo pogladil po rezi rezilu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

réz1 -a m (ẹ̑) premazati vejo na ~u; um. zlati ~; zdrav. carski ali cesarski ~; pojm. poletni ~ drevja poletna rez

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

réz2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ẹ̑ ȋ) poletna ~ sadnega drevja; števn. premazati ~; alp. grebenska ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

réz1 -a m
1.
pritisk, poteg z ostrim predmetom, rezilompojmovnik
SINONIMI:
2.
ploskev, ki nastane z rezanjempojmovnik
SINONIMI:
rezna ploskev, rez2
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik cesarski rez
GLEJ ŠE SINONIM: obrezovanje, rezina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

réz2 -í ž
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik poletna rez
GLEJ ŠE SINONIM: obrezovanje, red2, rez1, rezanica
GLEJ ŠE: incizija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

réz Frazemi s sestavino réz:
cárski réz

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rẹ̑z, m. 1) das Schneiden, der Schnitt: trtni r., Schönl.-Valj. (Rad); — 2) der Schnitt, der Einschnitt, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 3) = rez f. 3), red pokošene trave: rezovi, die Schwaden, Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rẹ̑z, -ȋ, f. 1) das Schneiden, Cig.; — der Schnitt, das Beschneiden der Reben, Mur., Cig., C., Vrtov. (Vin.), LjZv.; — 2) der Einschnitt, Cig., Jan.; der Einschnitt am Wagebalken: tri rezi potegniti na tehtnici, Erj. (Izb. sp.); — ein Viertelpfund, Mur., Cig., Polj.; (die Unze, V.-Cig., Met.); — 3) red pokošene (posečene) trave, Z., Tolm.-Erj. (Torb.); — 4) = rezanica 1), der Häckerling, Mur., Jan., Št.; Zdaj konjem poklada, Napravlja jim rez, Npes.-K.; — 5) die Schneide, die Schärfe (z. B. des Messers), Jarn., Jan.; — 6) die Schärfe, die Säure: na rez iti, gähren, sauer werden, C.; izpražena moka ne gre na rez, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rẹ́zati rẹ̑žem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rézen1 -zna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na rez ali rezanje: rezna globina; rezno orodje / rezna ploskev ploskev, ki nastane z rezanjem, prerezanjem česa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rezi predl. z rod. brez: kai ſze Boga ſzamoga doſztoy, kai je rezi zacsétka, i koncza SM 1747, 33; gdaje pod sztrêhov hrámba kak vu nasem kráji na prtolêtje rez’ krme (prázna) bila AIP 1876, br. 6, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

riba2

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rjȁ -ȅ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ro
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
roja samostalnik moškega spola
grška črka ρ
IZGOVOR: [ró], rodilnik [rója]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

robjè, n. 1) die Leibwäsche, Jan., C., Prip.-Mik., DZ., Navr. (Let.); (rubjè), kajk.-Valj. (Rad); — 2) = gore, skale, (rǫ̑bje) Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

romǫ̑n, m. 1) das Gemurmel, Z.; — 2) = govor, die Sprache: rozeanski romon, der resianische Dialect, Rez.-C. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

romonẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) rieseln, murmeln, Z., Let.; — 2) = govoriti, Rez.-C., SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

romǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. impf. = govoriti, Rez.-C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rudi, adv. immerwährend, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras -Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.-Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.-Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.); (prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.-Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rusíca, f. 1) = rdeča mravlja, Cig., Jan., C., Mik., Gor.; rdečkastorumena r., die röthlichgelbe Gartenameise (myrmica rubra), Erj. (Ž.); rúsica, Rez.-Baud.; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) rúsica, neko jabolko, Volče (Tolm.)-Erj. (Torb.); — rúsica, neka hruška, Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sasən, -sna, m. die Tanne, Rez.-SlN.; pogl. sosen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sẹ́dniti, sẹ̑dnem, vb. pf. = sesti, Rez.-C., Ben.-Kl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sej, pron. = ta, dieser, Rez.-C.; sej — tej, dieser — jener, Rez.-C.; — pogl. (s), gen. sega.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sə̀n, snà, m. 1) der Schlaf, Meg., Dict., Guts., V.-Cig., Boh.-M., Trub., ogr.-Mik., Erj. (Som.), Loška dol.-Erj. (Torb.); iz sna se obuditi, Trub.; v snu, im Schlafe, Trub., Dalm.; = v sneh, ogr.-Raič (Let.); trd sen, Dict.; — 2) der Traum, Meg., Cig., Jan., Skal.-M., Rez.-Kl.; v snu, im Traume, (v sni) Krelj, Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sfrlję́nəc, -nca, m. ein Butzel von Haarlocken, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sinìč, -íča, m. dem. sin, Rez.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sȋrčje, n. = koruznica, das Kukuruzstroh, Cig., DZ., Rez.-C., Štrek., Prim.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sírək 2., -rka, m. 1) die Moorhirse (sorghum vulgare); — 2) = koruza, Guts., Jarn., Jan., Rez.-Baud., KrGora, Prim.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

skakȃj, m. 1) na s. jezditi, im Galopp reiten, Mur.; Kmet prijezdi na skakaj, Danj. (Posv. p.); na s. (springend) plesati, Danj. (Posv. p.); — 2) die Sprungweite, Cig.; — 3) die Heuschrecke ("skákaj") Rez.-Baud.; (prim. skakelj).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sklę́ti, skółnem, vb. pf. 1) verfluchen, verwünschen, Rez.-C.; — 2) durch Verwünschung ins Unglück stürzen, Mariborska ok., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sklínjati, -am, vb. impf. ad skleti (skolnem); verwünschen, verfluchen, Mariborska ok., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

skǫ̑rnica, f. = škorenj, Jan.; pl. skornice, die Stiefel, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

skríł, skríli, f. 1) der Schiefer, die Schieferplatte, V.-Cig., Jan., Levst. (Pril.); — 2) die Steinplatte, Levst. (Cest.), Rez.-Baud.; — 3) die obere Ofenplatte, die Ofendecke, Z.; na skrili (= na peči) ležati, Kr.; — 4) ledena s., die Eisscholle, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

skrojíti, -ím, vb. pf. 1) zerschneiden, zerreißen, Rez.-Baud., Z.; skrojena obleka, zerrissenes Kleid, C.; — 2) schlecht zuschneiden, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

skȗla, f. 1) = tvor, ulje, ogrc (ako je gnojen), Vas Krn-Erj. (Torb.); — das Zahngeschwür, Cig., C., Št.-Štrek. (LjZv.); — ein Geschwür am Halse der Pferde, C.; — ein Geschwür in der Klauenspalte der Rinder, Z.; — eine Hitzblatter, Rez.-Baud.; — eine Art Ausschlag, Tolm.; — 2) = krasta, die Wundenkruste, die Narbe, C., kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

skúta 3., f. 1) der Topfen, der Quark, der Streichkäse (die käsigen Bestandtheile der Milch, nach Abscheidung der Molken), Cig., Jan., Rez.-C., Mik., Štrek., DZ., Notr., Gor., Tolm.; iz zagrizenega mleka je dobra skuta ali mohat, maže se na kruh, Ravn.; — 2) die geronnene Biestmilch, Cig., C., Valj. (Rad), Savinska dol., Gor., Dol.; — 3) eine Art Brei, Dol.-Mik.; — 4) der noch milchichte Kern der unreifen Haselnüsse, Z.; — prim. it. scotta, stvn. scotto, avstr.-nem. Schotten, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sleménski tudi slémenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́)
nanašajoč se na sleme: primerna slemenska dolžina / slemensko gorovje
♦ alp. slemenska rez del, kjer se stikata boka slemena; grad. slemenska lega tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

slẹpìč, -íča, m. 1) = slepar, Pliskavica (Kras); — 2) die Blindschleiche (anguis fragilis), Mur., C., Erj. (Ž.), Dalm., Rez.-Valj. (Rad), Št.; — 3) das noch schlummernde Gewächsauge (bes. an der Rebe), Vrtov. (Vin.); — 4) der Wurmfortsatz des Dickdarms, Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

slẹzę̑nica 2., f. das Schneewasser, Rez.-C.; — prim. slezeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

slota, f. regnerisches Wetter, Regen mit Schnee, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

slotati, -am, vb. impf. stürmen und regnen, Rez.-C.; (tudi: slutati, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

slotav, adj. regnerisch, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

smlę̑d, smlę́da, adj. bleich, gelb (von der Gesichtsfarbe), Rez.-C.; — prim. smed.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

smǫ́da, f. = smod (Senge), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

smolíka, f. 1) eine Baumkrankheit, der Pechfluss, M., Nov.-C., Kr.-Valj. (Rad), Pirc; — das Baumharz: drži se ga kakor smolika, Zv.; — 2) eine Drüsenkrankheit der Thiere, bes. die Drüse der Pferde, Cig., M., C., Strp., DZ.; hudobna konjska s., die bösartige Drüse bei Pferden, Levst. (Nauk); — 3) zäher Lehmboden, vzhŠt.-C.; — 4) ein lästiger Mensch: s. smolikasta! Polj.; — 5) die Harzpflanze, Jan.; — der Wacholder, Rez.-C.; — 6) die Pechnelke (lychnis viscaria), Fr.-C.; — tudi: das Labkraut (galium aparine), Cig., Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

smúkati 2., -kam, -čem, vb. impf. 1) schluchzen, winseln, Rez.-C.; — 2) schwatzen, Rez.-C.; — pogl. skomukati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

snubìč, -íča, m. = snubač, der Brautwerber, Cig., C.; — der Brautführer, C., Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

snubíča, f. die Kranzjungfer, C., Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.-Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.-C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče (Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sọ̑k 1., sọ̑ka, sokȃ, m. 1) der Saft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; der Baumsaft, Mik.; brezov s., der Birkensaft, Cig.; cedri so polni soka, Trav.-Valj. (Rad); beseda mu teče, kakor sok v dobu, er kommt in der Rede nicht vorwärts, Met.; želodčni, črevesni s., der Magen-, Darmsaft, Erj. (Som.); — 2) der weniger dichte Mehlbrei, Cig., Jan., Gor.; sok je redek močnik, Hip.-C.; Privoščila skoporita Bo ti komaj sok neslan, Preš.; od soka trebuh klempa, Npreg.-Valj. (Rad); — ein zubereitetes Gemüse, die Zuspeise, Rez.-C.; s. iz leče, das Linsenmus, Ravn.; repni s., gehackte Rüben, Jarn., C.; kapusni s., geriebenes Kraut, C.; — die Sauce: čebuljni s., die Zwiebelsauce, C.; mesnina v soku, Eingemachtes, C.; s. pri pečenki, die Bratensauce, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sosən, -sna, m. = borovec (Kiefer), C.; (sasen) Rez.-SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

spomę́niti, -nem, vb. pf. 1) erinnern, Jan., C., Mik., Krelj, kajk.-Valj. (Rad); — erwähnen, M., C.; anführen, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, Jan., C., Danj. (Posv. p.); Bog se spomene svoje svete zaveze, Krelj; Spomeni se na-me! Npes.-Schein.; s. se s koga, s česa, ogr., kajk.-Valj. (Rad); ("sa spomanot" Rez.-Baud.); — 3) = s. se, sich erinnern, gedenken: spomeni, krščanska duša, na Kristusove besede, Guts.; spomeni name! Npes.-Schein.; — praes. spọ́menem, Npr.-Erj. (Torb.); spomenę̑m, ogr.-Valj. (Rad); — prim. stsl. vьspomęnąti, pomęnąti in pomênąti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

spomȋn, m. 1) ein Zeichen als Mahnung, Vorbedeutung u. dgl.; spomin se glasi, kadar ima kdo umreti: ali tolče kje, ali zvoni, ali pride bela podoba, pa spet zgine itd., Zora; — 2) das Erinnerungsvermögen, das Gedächtnis; dober s. imeti; slabega spomina biti, ein schwaches Gedächtnis haben; iz spomina vedeti, auswendig wissen, Cig.; — 3) die Erinnerung, das Andenken; za s. komu kaj dati; v s. slavne zmage, zum Andenken an den glorreichen Sieg; v dobrem spominu koga ohraniti; — das Gedächtnis der Verstorbenen im kirchlichen Gebet, jvzhŠt.; — das Todtenamt am Sterbetag, vzhŠt.-C.; — die Erforschung des Gewissens, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

srákica, f. das Hemd, Alas., Mur., Jan., Mik., SlGor., Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

srákovica, f. = sraka, Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.-Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stəklę̑nica 1., f. die Glasflasche, Mur., Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Vrtov. (Km. k.), Rez.-Kl., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stəklọ̀, n. das Glas, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Rez.-Kl., nk.; jasno je nebo kakor steklo, Lašče-Levst. (Rok.); Marijino s., das Marienglas, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stolíca, f. eine vierfüßige, bewegliche Bank ohne Lehne; na stolici stoji čeber, škaf; — die Zimmermannsbank, V.-Cig.; na stolicah hlode tešejo, Gor.-Levst. (Rok.), jvzhŠt.; — die Schnitzbank, C.; — ein langer Kirchen- oder Schulstuhl, ogr.-C., Rez.-Baud.; — die Lehrkanzel, der Katheder, Cig., Jan., C.; — der Thron, ogr.-C.; s. sv. Petra, C.; — der Hauptsitz, Jan.; die Residenz, Mur.-Cig.; — das Comitat, die Gespanschaft, ogr.-Mur., C.; Turoška s., Zora; Železna s., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stópa 1., f. 1) der Schritt, C.; — 2) die Fußstapfe, die Fußspur, Rez.-C., Valj. (Rad); stope v snegu, vzhŠt.; — 3) = črevelj (mera), C.; kamen je meril samo eno stopo na širokost, LjZv.; — 4) der Fuß in der Metrik, Cig., Cig. (T.); stope meriti, scandieren, Jan. (H.); — 5) obrestna s., der Zinsfuß, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

strdníca, f. = medica, der Meth, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stȗłək, -łka, m. 1) nav. pl. stulki, zusammengeschrumpfte Dinge, z. B. Laub, unreifes Obst u. dgl., C.; krause Locken, Rez.-C.; die Falten an Stiefeln, C.; — 2) die Papierrolle, die Düte, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen (n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.-C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sȗj, m., Rez.-C. (Schaff, Sechter), nam. sulj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sȗlj, m. das Wasserschaff, C.; — die Butte, Bolc-C.; posoda za slano meso, Tolm.; — lesena posoda, v katero se spravlja skuta, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — (suj, Schaff, Rez.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

svr̀k, svŕka, m. = svaljek, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ščajpula

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ščȃvlja, f. 1) ščavje 1), Jan. (H.); (ščavja, Rez.-Baud.); — 2) gekochtes Schweinefutter, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ščè, adv. = še, Vest., Rez.-Baud.; (štje, Rez.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ščírovəc, -vca, m. das Geschwür, Rez.-C. (Vest.); — prim. ščirjevec 1).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

šentávati, -am, vb. impf. šentati 1), Rez.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

šę̑stred, num. = šestdeset, Kor.-Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.); ("šestredo", Rez.-M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

šíja 1., f. 1) der Nacken, das Genick, Cig., Jan., BlKr.-Mik., Koborid-Erj. (Torb.); — die dicke, harte Nackenhaut der Ochsen, Mik., BlKr.; — 2) der Hals, Jarn.-Mik., Cig., Jan., C., Rez.-Baud., Poh.; — 3) pl. šije, der Vorbau vor dem Kellereingange, der Kellerhals, Jan.; (šija, V.-Cig.); — 4) pl. šije, das Stiegengehäufe, Jan.; — 5) das Gewölbe vor der Ofenöffnung in der Küche, meist als Selchraum benützt, M.; = pl. šije, Dol.; — das Rauchgewölbe über dem Schmelzofen, Cig.; — 6) š. na desnem, levem boku ladje, der Steuerbord-, Backbordhals, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

šȗj, šúja, adj. = lev, link, Cig., Jan., C., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tà, adv. = tja, Št.-Cig., KrGora, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tánka zagózda -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tȃsa, f. ein Haufen aufgeschichtetes Holz, Heu o. Garben, Rez.-C., Tolm., Idrija, KrGora; — prim. furl. tasse, Holzstoß, Štrek. (Arch.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tintína, f. die Maultrommel, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tintínati, -ȋnam, vb. impf. auf der Maultrommel spielen, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tlè, adv., nam. tu-le, Kr., Rez.-Kl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tōca, f. 1) = mlad pes, das Hündchen (od it. tozzo, adj. dick und kurz, klein), Solkan-Erj. (Torb.); — 2) = mačka, toća Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

točák, m. der Kater, Rez.-C.; — prim. toca 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tǫ́čica, f. dem. toca; das Kätzchen, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tǫ́ga 1., f. 1) die Trägheit, Mik., UčT.; v togo se podati, träge werden, C., Z., UčT.; — 2) die Beschwerlichkeit, die Verdrießlichkeit, Habd.-Mik.; — 3) die Schwermuth, C.; — die Traurigkeit, kajk.-Dalm., Rez.-Baud., nk.; (prim. tuga).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

togotáti se, -ȃm se, vb. impf. trauern, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tǫ́hniti 1., tǫ̑hnem, vb. impf. 1) dumpfig, muffig werden, Rez.-C.; — 2) faul riechen, (tuh-) Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tòk 1., tǫ́ka, m. das Fließen, der Fluss, die Strömung, der Strom, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Trub.-M., Rez.-Kl., nk.; Megla gre okrog Liki cmrčni tok, Danj. (Posv. p.); morski t., die Meeresströmung, Cig. (T.), Jes.; galvanski t., der galvanische Strom, Sen. (Fiz.); krvni t., der Blutfluss, Mur.; — beli, črni t. (bolezen), weißer, schwarzer Fluss, Cig., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

..tomíja drugi del podr. zlož. (ȋ) |rez(anje)| anatomíja, lobotomíja, trikotomíja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tomo.. prvi del podr. zlož. |rez| tomografíja, tomográfski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tǫ́žən, -žna, adj. 1) Klage-; tǫ̑žno pismo; tožni dan, der Amtstag vor dem Gerichte; — 2) = otožen, traurig, Rez.-C.; melancholisch, Cig., nk.; (prim. tužen).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tǫ́žnost, f. die Traurigkeit, die Betrübnis, Rez.-C., nk.; — die Melancholie, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

trẹ́buh, -úha, m. 1) der Bauch; trebuh me boli; iti s trebuhom za kruhom, sein Brod suchen gehen; — pl. trebuhi, die Kuttelflecke, M., C., (trebuhove) Rez.-C.; — 2) babji t., der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

trẹ̑nčkot -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tȓg, m. 1) der Markt: dober t. imeti, seine Ware gut anbringen, C.; v trg iti, Goriš.; — dober trg = dober kup, wohlfeil, Rez.-C.; bes. der Wochenmarkt; der gewöhnliche Lebensmittelmarkt; na trgu kaj kupiti; — der Platz, wo etwas gewöhnlich verkauft wird; žitni trg; — 2) ein öffentlicher Platz; glavni trg, der Hauptplatz; — 3) der Marktflecken; mesta, trgi in vasi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

trǫ́ba, f. 1) die Trompete, Cig., C.; = trobentica, ki si jo vzpomladi napravijo otroci od lubja, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) die Röhre, V.-Cig., Cig. (T.); die Stiefelröhre, Rez.-C.; der Pumpenstiefel, Cig. (T.); govorna t., das Sprachrohr, DZ.; — die Schnaupe (z. B. an einer Kanne), Cig.; — 3) vodena t., die Wasserhose (Wassertrombe), Cig. (T.), Jes.; — 4) troba platna, sukna, eine Rolle Leinwand, Tuch, Cig., C., Drežnica-Erj. (Torb.); — prim. stvn. trumba, it. tromba, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

trǫ̑mba, f. 1) die Trompete, Cig., C.; dober dušni pastir je grmeča tromba grešnikom, Slom.; — 2) die Wasserröhre, C.; — das Brunnenrohr, Rez.-C., Vrtov. (Km. k.); — die Pumpe, Cig., Nov.; — 3) das Stiefelrohr, Rez.-C.; — 4) ein hölzerner Mörser, C.; — 5) morska, peščena t., die Wasser-, Sandhose, Jan. (H.); pogl. troba 3); — prim. it. tromba, die Trompete, die Wasserpumpe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

trota

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

trúpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) zerbrechen, zerstören, BlKr.; t. zid, Rez.-C.; — 2) klopfen, ogr.-M.; t. na vrata, ogr.-C.; hämmern: Oj v gradu pa že trupljejo, Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tȗlast, adj. 1) köcherförmig, Cig.; — 2) röhrenförmig, hohl, Rez.-C.; — 3) eingeschrumpft (vom überreifen Obst), vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tȗłəc 1., -łca, m. dem. tul; 1) der Köcher, Guts., Cig., Mur., Hal.-C.; strelni t., der Pfeilköcher, Meg.; — 2) der Hutgupf, Rez.-C.; — 3) die Röhre, Cig., Žnid., SlN.; — die Dille, Jan.; — etwas Zusammengerolltes, Rez.-C.; — 4) die Blattscheide, Cig.; die Blütenscheide, Tuš. (B.); — 5) das Öhr für einen Stiel (z. B. an der Hacke), C.; — 6) = podolgovat, z vrbovega protja spleten košek, v katerem suše sadje, Ip.-Erj. (Torb.), Tolm.; — 7) neka past za polhe, Slc.; — 8) die Kluft im Hangenden (mont.), V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tulȋn, m. der Wasserwirbel, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tulíniti se, -ȋnim se, vb. impf. sich wirbeln (o vodi), Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

túliti 2., -im, vb. impf. 1) zusammenrollen: roža svoj cvet tuli, C.; — t. se, zusammenschrumpfen: listje se tuli, Jan., C.; — 2) t. se, sich wirbeln: voda se tuli, Rez.-C.; — 3) anschmiegen: t. k sebi otroka, prijatelja (an sich drücken), Fr.-C.; — t. se h komu, sich an jemanden schmiegen, Rez.-C.; — 4) t. se za kom, auf jemanden lauern, ihm nachstellen, nachschleichen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

turláti, -ȃm, vb. impf. durchbohren, durchbeißen, C.; molj turla in vrta, Rez.-C.; — prim. it. torniare, drechseln. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tȗrlej, m. = molj, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tvor

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

učígati, -am, vb. pf. erlauern, erspähen, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

udrístati se, -drȋstam se, vb. pf. infolge Durchfalls sich beschmutzen, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ȗj, m. = ujec, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ukísniti, -kȋsnem, vb. pf. sauer werden: moka ukisne, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ulę́či, ulę̑žem, vb. pf. 1) erliegen: pod mojo težo bi ti ulegel, Lašče-Erj. (Torb.); unterliegen, Vrt.; — sich krank niederlegen, Rez.-C.; — 2) gebären, u. se, geboren werden, (vl-) Jarn.; (ulenči, Zilj.-M.); — 3) u. se, sich niederlegen; — sich krank niederlegen; — sich legen: morje se je uleglo; veter se je ulegel; jeza se mu je ulegla; — 4) ulegla je steza, es führt ein Weg, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ulę́gniti, -lę̑gnem, vb. pf. sich legen, Ben.-Kl.; ulegnilo mi je v želodec, ich bekam Magenbeschwerden, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ulẹ́niti se 2., -im se, vb. pf. ulenjena koza = koza, ki se je ulevila, Rez.-C.; — prim. leniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ulízniti, -lȋznem, vb. pf. 1) glatt wetzen, Z.; — 2) moja glava se mi je uliznila, ich habe die Haare verloren, Rez.-C.; uliznjena koza = ulenjena koza, Rez.-C.; (prim. 2. uleniti se).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ulja, f. = gos, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

uljen, m. = ulj, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

úm, tudi: ùm, úma, m. 1) die Vernunft, der Verstand; z umom doseči, begreifen, Cig. (T.); iz uma biti, von Sinnen sein; od uma iti, den Verstand verlieren, Trub., Dalm.; — das Verständnis: imeti kaj uma za kako reč, Škrab. (Cv.); imam ume, ich verstehe die Sache, Svet. (Rok.); prav do uma povedati kaj, etwas recht verständlich sagen, Jurč.; — die Bedachtnahme: na umu imam, na umu mi je kaj, ich richte mein Augenmerk auf etwas, ich bin einer Sache eingedenk, Levst. (Nauk, Močv.), Vrt., DZ.; to mi ne gre iz uma, das geht mir nicht aus dem Sinn, Levst. (Zb. sp.); na umu držati, Beachtung schenken, Levst. (Močv.); na um vzeti, in Betracht nehmen, Cig. (T.), DZ.; z umom, mit Bedacht, Trub.; — der Sinn: moč ino um besedi, die Kraft und der Sinn der Worte, Ravn.-C.; — ta reč nima nobenega uma, diese Sache ist nicht, wie sie sein soll, Mik.; — ume zbirati, vernünfteln, Guts.-Cig.; — ume si delati, Pläne schmieden, C., Št.-Z.; — ima svoje ume, er hat seine Ansichten, er ist eigensinnig, C.; — po umih, nach den Vermuthungen, aufs Gerathewohl, Svet. (Rok.); slepec po umih hodi, C.; po umih sem prišel v temi v sobo, Ljub.; veslal je slepi mož kar tako po umih, LjZv.; oslepljenec hodi po svojih starih umih (nach seinen Erinnerungen), C.; — 2) der Zorn: na umu biti, zornig sein, Rez.-C., Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

úmiti, -im, vb. impf. 1) verständig machen, witzigen, M.; — abrichten, Mur.; — u. se, sich an Verstand ausbilden, Jap.-C.; — 2) u. se s kom, in witzelnder Redeweise mit jemandem wetteifern, Koborid-Erj. (Torb.); — 3) u. se, sich denken, sich einbilden, Fr.-C.; — 4) u. se, zornig sein, zürnen, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

upírav, adj. widersetzlich, widerspenstig, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ȗrən, urna, adj. 1) Uhr-; — 2) úrən = goden, flügge: uren ptič, Rez.-C., Kras; — 3) úrən, hurtig, rasch, flink, schnell; urno se gibati; — 4) geschmeidig, weich: urno usnje, C., jvzhŠt.; biegsam: urna šiba, C.; — urna (= prhka) zemlja, C.; (prim. ura, Mik. [Et.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

úrənčič, m. ein flügger Vogel, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

urǫ́biti, -im, vb. pf. = posekati: u. drevo, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

usǫ́diti 1., -im, vb. pf. 1) zuerkennen, C., Zora; zutheilen, bescheiden, Cig.; verhängen, Cig.; usojen, vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) = zabeliti, začiniti (jed), Rez.-C.; — 3) u. se, wagen, nk.; (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

uvę́dniti, -vę̑dnem, vb. pf. = uveniti, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

uvrẹ́diti, -im, vb. pf. 1) innerlich verletzen (z. B. infolge der Anstrengung), C.; uvrejen, infolge des Überhebens innerlich beschädigt, Rez.-C.; — 2) (po hs.) verletzen, beleidigen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

užè, (užę̑), adv. = že (vže), schon, Mur., Rez.-Baud., nk.; — nikoli uže = nikoli več, Vrt.; (starejši pisatelji pišejo: vže; stsl. uže).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vȃkati, -am, vb. impf. 1) schnattern, V.-Cig.; Lej, raca vaka, plava, Vod. (Pes.); — 2) vaka se mi, es ist mir zum Erbrechen, es ekelt mich, Rez.-C.; — 3) sich erbrechen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vę́nahti, f. pl. = božič, Rez.-C.; — iz nem. Weihnachten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

véz2 -í ž, daj., mest. ed. vézi (ẹ̑)
1. glagolnik od vezati: slama, vrv za vez
// agr. privezovanje trte k opori: kop, rez in vez vinske trte / opraviti prvo vez v vinogradu
2. priprava za vezanje: vezi so popustile, se raztegnile; presekati, razrahljati vezi; povezati z jekleno vezjo; toga vez / rešiti ujetnika vezi
// kar se uporablja za vezanje sploh: srobot, šibe in druge vezi
// strojn. vsak od strojnih elementov, ki kaj veže: razstavljive vezi; kovice, mozniki, vijaki in druge vezi / gredna vez
3. anat. vezivno tkivo, ki utrjuje sklep: nategniti si vezi; mišice, kite in vezi / medvretenčne, sklepne vezi; stranska vez (kolenskega sklepa)
4. kar kaj veže sploh: vez med dvema oblikama v čipki / notranje vezi med pojavi; časopis mu je bil edina vez s svetom / vezi s slovenskim Primorjem
// navadno s prilastkom kar koga veže, druži z drugim človekom, z drugimi ljudmi: pretrgali so vezi, ki so jih povezovale; družbene, družinske, sorodstvene vezi; gospodarske in kulturne vezi; krvna vez; ljubezenska, zakonska vez med možem in ženo; prijateljske vezi
5. ekspr., navadno s prilastkom kar koga veže, omejuje: vezi kapitalističnega družbenega reda / vezi greha
6. teh., s prilastkom način spojitve, povezave dveh ali več delov med seboj: rogljičena vez; vez na topi spah / natezna vez
♦ fiz. vez sila, ki veže atome v molekuli ali v kristalu; ionska vez ki veže ione različnih elementov v molekulo ali kristal; jezikosl. vez pomensko nepopolni glagol, navadno biti, kot del povedka; kem. enojna, dvojna vez; kemična vez; konjugirane vezi sledeče si enojne in dvojne vezi v organskih spojinah; les. čepna, kotna, križna vez; šport. smuška vez priprava na smučeh za pritrditev smučarskega čevlja; varnostna vez ki se smučarju zaradi večje varnosti pred poškodbo ob padcu odpne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

véz2 -í ž
1.
agr. privezovanje trte k oporipojmovnik
SINONIMI:
nar. vezatev
2.
priprava za vezanjepojmovnik
SINONIMI:
star. vez1, zastar. zaveza
3.
kar se uporablja za vezanje
SINONIMI:
knj.izroč. vezivo
4.
navadno s prilastkom kar koga veže, druži z drugim človekom, z drugimi ljudmi
SINONIMI:
5.
anat. vezivno tkivo, ki utrjuje skleppojmovnik
SINONIMI:
anat. ligament
6.
jezikosl. pomensko nepopolni glagol, navadno biti, kot del povedka
SINONIMI:
jezikosl. kopula
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik ionska vez
GLEJ ŠE SINONIM: zveza, zveza

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

vilẹ̑žaj, m. 1) der Aufgang der Sonne, des Mondes, C.; — 2) der Frühling (viležej), Rez.-Cig., Jan., C.; — 3) Ostern, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vlážən 1., -žna, adj. feucht, Mur., Cig., Jan., Dol., Gor., Rez.-Baud.; — lau (v. Wetter), Jan., Rez.-C.; — = mehek, voljan: v. kruh, Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vozíca, f. 1) das Zugthier: te kobile so dobre vozice, vzhŠt.; — 2) der Schiebkarren, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vrčìč, -íča, m. dem. vrč, Rez.-Valj. (Rad); tudi: vȓčič.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vrẹ́ča, f. der Sack, Guts.-Cig., Jarn., Jan., Rez.-Mik., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vrẹ́če, n. der Sack, Meg., Mur., C., Dalm., Danj.-M., ogr.-Mik., Obloke-Erj. (Torb.); žimnasto vreče, Kast.; v vreču se maste oljike, kadar se dela olje ("samo v tem pomenu se je vzdržala stara beseda; vsaka druga podobna sprava je: žakelj"), Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); langer Getreidesack, C.; — der Hodenbeutel, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vzíti, vzídem, vb. pf. aufgehen, aufsteigen, ogr.-C., Rez.-Baud.; solnce je vzešlo, Trub.; ("zešlo" Dalm.); testo vzide, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vzrêja mátic ob rézih na sátih -e -- -- -- -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) = zadelati: razpokline z., Bes.; — suknjo z. (= zapeti), Rez.-C.; — 2) verlegen: z. kaj med šaro, Cig.; — 3) verthun, vergeuden, Meg., Dict., Cig., M., Svet. (Rok.); z. veliko denarjev, darove, Krelj; z. život in blago, Dalm.-C.; vse je zadejal, Jap. (Sv. p.); razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zádẹšnji, adj. hinterig, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zadȓga, f. 1) die Verknüpfung (mittelst eines Knotens), Cig., Rez.-C.; — 2) die Schlinge, der Fallstrick, die Dohne; gozdne živali loviti v zadrge ali zanke, Levst. (Nauk); — (fig.) zadrge in izkušnjave, Jap. (Prid.); izmotati se iz zadrge, Levst. (LjZv.); — 3) der Ranken (z. B. an der Weinrebe), V.-Cig.; — 4) = davica, die Bräune, Cig.; — tudi: zȃdrga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zadŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. zuschnüren, zusammenschnüren; z. mošnjo, den Beutel zuziehen; — vrat z. komu, jemandem die Kehle zuschnüren, ihn erwürgen; — eine Schlinge zusammenziehen, Cig.; eine Masche zusammenziehen u. einen Knoten bilden (beim Binden), zuknüpfen, Cig., Jan.; vozel z., beim Binden einen Knoten machen, Cig.; = na vozel zavezati, vzhŠt.; vrvco z., Jurč., Rez.-C.; — erwürgen, vzhŠt.; z. se, sich erwürgen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zadrúskniti, -drȗsknem, vb. pf. zuschlagen: vrata z., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zadrúščiti, -drȗščim, vb. pf. = zadruskniti, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zafŕniti, -fȓnim, vb. pf. = zafrkati: zafrnjeni lasje, gekraustes Haar, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zafȓnjenik, m. der Krauskopf, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zagníti, -gnèm, vb. pf. = zageniti, Cig., Šol.; zagnjen zob, ein gebogener Zahn, vzhŠt.-C.; (zagnuti, umbiegen, Rez.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zagrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) einen Griff thun, ergreifen; z. na debelo, einen großen Griff thun, Šol.; z. pest denarjev, leščnikov; erfassen, packen; z. koga, kaj; z. z rokami, s kremplji, z grabljami; — 2) hinrechen; z. kam seno; — 3) = zagrebsti, Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zagrȃja, f. 1) die Verzäunung, der Zaun, Mur., Cig., Valj. (Rad), Rez.-C.; — 2) die Eindämmung, der Damm, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc] STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
zalẹ̀z, -lẹ́za, m. 1) z. solnčni, der Sonnenuntergang, Rez.-C.; — 2) der Schlupfwinkel, mesto polno zalezov, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zamíriti, -im, vb. pf. = zazidati, vermauern, Jan., Rez.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 526 zadetkov.