réz -a m (ẹ̑) 

1. 1. pritisk, poteg z ostrim predmetom, rezilom: z enim rezom je odrezal palico / napraviti rez na trebuhu živali
   // kar s takim pritiskom, potegom nastane: rez pri debelejšem blagu obšijemo; premazati rez; odstranjevati žaganje iz reza; iz reza je pritekla kri; globok, plitev, raven rez / operacijski rez je še zmeraj boleč / steblo je na rezu rjavo; pren., ekspr. rez med preteklostjo in sedanjostjo
2. 2. les. ploskev, ki nastane z rezanjem: na rezu so dobro vidni jedro in kolobarji / čelni rez nastal z rezanjem pravokotno na vzdolžno os debla
3. 3. biol. košček tkiva, pripravljen za mikroskopiranje; rezina: obarvati, pripravljati reze
4. 4. agr. rez ž: rez drevja / opravljati rez v vinogradu / dolžina reza
   ● star. preizkusiti ostrino reza rezila
   ♦ film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; geom. zlati rez daljice točka na daljici, ki deli daljico na dva dela tako, da je razmerje med daljico in večjim delom enako razmerju med večjim in manjšim delom; med. carski ali cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; um. zlati rez sorazmerje med dvema količinama, pri katerem je razmerje med večjo in manjšo količino enako razmerju med večjo količino in celoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

réza -e ž (ẹ́) redko zareza, črta: reze v kamnu, lesu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.