góbov -a -o prid. (ọ́) ki je iz gob: gobova juha, rižota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

golóbji -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na golobe: golobje jajce / golobja obara, rižota; pren. golobje življenje med štirimi stenami
// knjiž. ki izraža, kaže milino, krotkost: pogledala ga je s svojimi golobjimi očmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

môrskiSSKJ -a -o prid. (ó)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

rákov1 -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak1rakove klešče; rakovo meso je zelo okusno / rakova rižota
● 
ekspr. vse gre rakovo pot nazaduje, propada
♦ 
geogr. rakov povratnik severni povratnik; muz. rakov postop kompozicijska tehnika, pri kateri se uporablja obrnjeno zaporedje tonov od konca do začetka; obrt. rakov vbod petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; prisl.: konj je začel stopati po rakovo nazaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ričóta -e ž (ọ̑)
jed iz dušenega ješprenja, pripravljena podobno kot rižota: Na koncu je v ričoto zamešal maslo in peteršilj E (↑)ríč(et) + (↑)(riž)óta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

rižóta -e ž (ọ̑) jed iz dušenih kosov mesa, riža in začimb: dati rižoto na krožnik / piščančja, telečja rižota / gobova rižota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

smodíti -ím nedov., smojèn (ī í) 
  1. 1. z ognjem, vročino povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: smoditi dlake; čevlji se ne sušijo, ampak smodijo; pazi, smodiš si lase
    // povzročati, da se poškodujejo, uničijo občutljivejši deli rastlin: sonce smodi mlado travo
  2. 2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna: smoditi tkanino
    ● 
    ekspr. sonce smodi, saj je poletje žge; star. smoditi tobak kaditi
    ♦ 
    agr. smoditi prašiča s smojenjem odstranjevati ščetine z njega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

svínjski -a -o prid. (í) 
  1. 1. nanašajoč se na svinje: svinjski rilec; svinjska glava, koža; svinjsko meso / svinjska mast; svinjsko usnje / svinjski paprikaš; svinjska pečenka, rižota; prekajena svinjska rebrca / svinjski hlev; svinjski pastir; svinjska krma
  2. 2. slabš. umazan: kako svinjske roke imaš / pri tako svinjskem delu mora imeti haljo
    // nespodoben, opolzek: poslušati svinjske šale; svinjsko govorjenje
  3. 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pritisnil je svinjski mraz; svinjska vročina
    ● 
    ekspr. do njega je svinjski hudoben, zloben; ekspr. danes smo imeli svinjski dan naporen, težek; ekspr. imeti svinjsko srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. že ves mesec je svinjsko vreme slabo, neugodno
    ♦ 
    agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; bot. svinjska dušica strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti; navadni kristavec; svinjska reja lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetju in ukrivljenimi stroki; srpasta meteljka; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; vet. svinjska kuga prašičja kuga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

šitáka -e in šitáke -- ž (ȃ) nav. mn.
užitna, na deblih rastoča goba z rjavim klobukom nepravilne oblike in belorjavim betom, po izvoru iz Japonske: rižota s šitakami; Ko se olje segreje, v vok stresemo šitake in jih pražimo približno pet minut oziroma tako dolgo, da se omehčajo E agl. shiitakejap. shiitake iz shii 'vrsta drevesa iz rodu kostanjevcev' + take 'goba'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Število zadetkov: 9