analfabétka analfabétke samostalnik ženskega spola [analfabétka] ekspresivno ženska, ki je o določenem področju slabo poučena ali ga sploh ne pozna
ETIMOLOGIJA: ↑analfabet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brodét -a m, snov. (ẹ̑) |ribja juha|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brodẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cikloídna lúska -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
féšta féšte samostalnik ženskega spola [féšta] neformalno zabava, praznovanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. festa ‛praznik, svečanost’ < lat. fēsta ‛prazniki, verske svečanosti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fišpaler fišpalerja
samostalnik moškega spola![zemljevid](/Search/File2?dictionaryId=210&name=ikona_zemljevid.png)
ribja kost
![Zamejevalni del pomenske razlage zr](/Search/File2?dictionaryId=210&name=ikona_kazalka.png)
opornica
fišpaner fišpanerja
samostalnik moškega spola![zemljevid](/Search/File2?dictionaryId=210&name=ikona_zemljevid.png)
ˈfišpàːnər
ribja kost
![Zamejevalni del pomenske razlage zr](/Search/File2?dictionaryId=210&name=ikona_kazalka.png)
opornica
ˈfišpàːnərjẹ tọ̀ː sa tọ̀ːtẹ anìː, tọ̀ːtẹ, [...] kor màːja u̯ mìəđrax nòːtrẹ
fišponpantelj fišponpanteljna
samostalnik moškega spola![zemljevid](/Search/File2?dictionaryId=210&name=ikona_zemljevid.png)
ribja kost
![Zamejevalni del pomenske razlage zr](/Search/File2?dictionaryId=210&name=ikona_kazalka.png)
opornica
znóːtra sa ƀlẹ̀ː pəršíːwane .. fìːšpompáːntl̥ne
glísta, f. 1) gliste, die Eingeweidewürmer (entozoa, helminthes): navadna g., der Spulwurm (ascaris lumbricoides), otročja g., der Kinderwurm, die Kindermade (oxyuris vermicularis), Erj. (Ž.); konjska g., der Palissadenwurm (strongilus), ovčja g., der Schafwurm (strongilus filaria), svinjska g., der Kratzer (echinorynchus gigas), ribja g., der Inger (myxine), Erj. (Z.); — der Regenwurm, Cig., C., jvzhŠt.; — 2) glíste, = glisti, SlGradec-C., Notr., Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
glíva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gomoljíka gomoljíke samostalnik ženskega spola [gomoljíka] 1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: tartuf
STALNE ZVEZE: bela gomoljika, črna gomoljika, perigordska gomoljika, poletna gomoljika ETIMOLOGIJA: ↑gomolj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
greben2 m, spina, -ae, tern, ribja kúſt,
grebèn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gŕlo -a s (ŕ) 1. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki: grlo jo boli;
v grlu ga je dušilo;
kronično vnetje grla / zapel je s hripavim grlom glasom / ekspr. zapelo je petsto mladih grl mladih ljudi// sprednji, srednji del vratu: prerezal mu je grlo; stisniti koga za grlo / ribja kost se mu je zataknila v grlu 2. najožji del predmeta: steklenico je prijel za grlo in pil;
grlo žarnice / škornji so mu bili pretesni v grlu med stopalom in golenico3. publ., v zvezi ozko grlo kar otežuje, zavira delo: slaba cesta je ozko grlo za tamkajšnji turizem;
obrtniška dela so ozko grlo v gradbeništvu;
novi stroji bodo odpravili ozko grlo v proizvodnji 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz vsega grla, na vse grlo izraža visoko stopnjo glasnosti: zavpil je na vse grlo;
iz vsega grla je zaklical
● ekspr. do grla sem že sit tega dela zelo; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. poplakniti grlo kaj popiti; ekspr. žalost jim je stiskala grlo bili so zelo žalostni, prizadeti; ekspr. nastaviti komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; ekspr. strah ga je grabil, stiskal za grlo zelo se je bal; ekspr. vse je pognal, spravil po grlu zapravil s pijačo, zapil; beseda mu je ostala v grlu ni povedal tega, kar je mislil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ihtióza -e ž (ọ̑) med. kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice, ribja koža:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ìkra -e ž ikra: i pobéra ribja ikre AI 1878, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ikra [íkra]
samostalnik ženskega spola- ribja jajčeca; ikre
- bezgavka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
íkrnica -e ž (ȋ) rib. ribja samica: mladice in ikrnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jájčece -a [jajčəce] s (ā) 1. spolna celica, iz katere se razvije nov organizem: dozorevanje jajčec v jajčniku / leči, odlagati jajčeca; jajčeca glist, žuželk / ribja jajčeca ikre / nabirati mravljinčja jajčeca mravljinčje bube
♦ biol. neoplojeno jajčece; brazdanje, oploditev jajčeca; pričvrstitev jajčeca v steno maternice 2. manjšalnica od jajce: valiti jajčeca;
nesti drobna jajčeca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
júha -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kȃviar -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kẹ̑čap -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kóst -í ž (ọ̑) 1. vsak od delov, ki sestavlja okostje človeka in nekaterih živali: zlomiti si kost;
lobanja je iz osmih kosti;
podolgovata, sploščena, štirioglata kost;
prelom kosti;
mišice in kosti;
na vsako besedo je prežal kakor pes na kost;
suha je kot kost in koža zelo / ima krhke, mehke, močne kosti / urezal se je do kosti / pes gloda kost / kupiti meso brez kosti; mozgova kost / čelna, čeljustna kost; dlanske kosti; obraz s poudarjenimi ličnimi kostmi; nosna kost / človeške, živalske kosti / izdelki iz slonove kosti iz zobovine slonovih oklov2. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu; koščica: meso teh breskev gre nerado od kosti 3. ekspr., navadno s prilastkom (človeško) telo: vse kosti ga bolijo / na kamen je položila svoje kosti je sedla; pošteno pretegniti svoje kosti / tu počivajo kosti njegovega očeta posmrtni ostanki, truplo; njene kosti že trohnijo pod zemljo // slabš. človek, navadno suh: vzela bo tisto ošabno kost / kot psovka poberi se, kost stara 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z do izraža visoko stopnjo doživljenega: premražen sem do kosti;
mraz, veter je rezal do kosti / obrali so jo do kosti zelo so jo obrekovali
● ekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel, zrahljal kosti bi ga zelo pretepel; ekspr. to mu je pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; ekspr. še zdaj mu tiči strah v kosteh zelo se boji; ekspr. požrl ga je s kostmi in kožo vsega je požrl
♦ anat. bedrna kost stegnenica; cevasta, ploščata kost; ekstremitetna kost; kopitna kost; križna kost križnica; prsna kost kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica; gobasta zgradba kosti zgradba, pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; med. fisura kosti; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; vet. divja ali mrtva kost grčast koščen izrastek na površini cevastih kosti; prim. kamenkost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kọ̑st, -ȋ, f. 1) das Bein, der Knochen; sama kost in koža ga je, es ist an ihm nichts, als Haut und Knochen; mrtvaške kosti, kosti gristi; sveta ali križna k., das Kreuzbein, Erj. (Ž.), ogr.-C., morska ali mrtva k., das Ueberbein (ein Auswuchs), Cig., Jan., Št., Kr.; ribja k., die Fischgräte, Cig. (T.); die Walfischbarte, das Fischbein; iz ribje kosti, fischbeinern; slonova k., das Elfenbein; — stara kost, ein alter Mensch; stara kost je modrost, das Alter ist weise, Levst. (Zb. sp.); — 2) = koščica, der harte Fruchtkern, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kost ž, F
31,
eburneus, -a, -um, od naſlonove
koſty;
exos, exoſsis, pres
koſty;
medulla, -ae, muṡeg
v'koſtéh;
os, oſsis, kúſt;
os obrodere, kúſt oglodati;
piscem exoſsare, ribje
koſty ſtrébiti;
sepia, -ae, ena morṡka ſipa, beila inu s'trakmy, kakòr Calamare s'eno beilo
koſtjo v'ſebi, morṡki paik;
spina, -ae, tern, ribja
kúſt, grebèn;
vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per
koſtéh, na perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
koščíca -e ž (í) 1. manjšalnica od kost: ptič ima drobne koščice / ribja koščica se mu je zataknila v grlu 2. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu: breskova, slivova koščica / sadne koščice 3. nar. prekmursko bučno seme: nepozabni so bili zimski večeri z luščenjem koščic
● ekspr. njeni prsti so same koščice so zelo suhi; ekspr. rad bi mu koščice potipal, pretresel rad bi ga zelo pretepel
♦ anat. slušne koščice koščice v srednjem ušesu, ki prenašajo tresljaje z bobniča v notranje uho; bot. koščica močvirska ali vodna rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v kobulih, Sium
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
koščíca -e ž (í) manjš. ribja ~; ~ slive
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
koščíca, f. 1) das Beinchen; slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Erj. (Som.); — der Beinsplitter; s koščico se zadaviti; — ribja k., die Gräte, Zilj.-Jarn. (Rok.), Jan.; — = kocka, der Würfel, Rez.-C.; — 2) der Obststein; slive s koščicami vred jesti: sadne peške in koščice, Pirc; — der Kürbiskern, C.; — 3) der Merk (sium), Cig., Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kóža -e ž (ọ́) 1. tanjša prevleka, sestavljena iz več plasti, na telesua) človeka: odrgniti, opraskati si kožo;
ekspr. vrv mu je posnela kožo z roke;
prerezal si je samo kožo;
zlomljena kost mu štrli iz kože;
izsušena, uvela, ekspr. utrujena koža;
ima zelo mehko, nežno kožo;
poraščena koža;
plast, površina kože;
ohraniti prožnost kože;
ima kožo kot breskev / ima zelo grdo, lepo kožo polt; nega kože / bela koža bela barva kože; porjavela, zagorela koža; svetla, temna barva kože / začela se mu je luščiti koža zgornja plast kože; koža po rokah mu je razpokala; mazati kožo / bolezni kože; vnetje kože / človeška koža / pomarančna koža pomarančni lupini podobna jamičasta koža zaradi posebne razporejenosti podkožnega maščevja in vezivnega tkiva, zlasti na stegnih, bokih, trebuhu in zadnjicib) živali: potegniti kožo z ribe;
debela koža slona;
dlakava, gola koža;
s perjem poraščena koža / ekspr. mačka je požrla miš s kožo in kostmi vred vso// ekspr. ta prevleka človeškega telesa, katere hujša poškodba pomeni izgubo življenja: braniti (svojo) kožo; skušal je rešiti vsaj kožo; za kožo mu gre; izdajstvo je moral plačati s kožo / pog.: ves čas je nosil kožo naprodaj izpostavljal se je smrtnim nevarnostim; odnesti celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja / temu so pošteno ustrojili kožo pretepli so ga; naredili so ga pohlevnega2. ta prevleka, odstranjena s telesa živali: kupovati, prodajati kože;
sušiti kožo;
goveja, svinjska koža;
skladišče kož / pred posteljo ima ovčjo kožo krzno / živalske kože // pog., navadno s prilastkom usnje: čevlji iz kačje, krokodilje kože / torbica iz prave kože / čistila je okna z jelenovo kožo s krpo iz jelenovine3. tanjša, navadno čvrsta prevleka nekateriha) sadežev: odstraniti kožo papriki, paradižniku;
tanka koža / jabolko ima trdo kožo lupinob) mesnih izdelkov: olupiti kožo klobase;
debela koža salame // strjena plast, navadno na površini tekočih, redkejših snovi: posneti kožo z marmelade / ekspr. na mleku se je naredila debela koža smetana
● ekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; mraz mu ježi kožo povzroča kurjo polt, srh; ekspr. še kožo bi mi odrl brezobzirno me izkorišča; dati prašiča iz kože odstraniti zaklanemu prašiču kožo; ekspr. iz kože te bom dal izraža veliko jezo, nezadovoljstvo, ogorčenje; kriči, kot bi ga iz kože dajali zelo, močno; ekspr. od jeze, veselja bi iz kože skočil zelo sem jezen, vesel; ekspr. ne more iz svoje kože ne more ravnati drugače, kot je navajen; publ. vloga je napisana igralcu na kožo dramski tekst je tak, da ustreza igralskim sposobnostim, značaju določenega igralca; šalj. grem pod kožo gledat spat; ekspr. ta pisatelj zna zlesti pod kožo zna spoznati, predstaviti bistvo človeške narave; ekspr. mraz mu je rezal v kožo zelo ga je zeblo; ekspr. doživeti, občutiti kaj na lastni koži na sebi, sam; ekspr. ne bi bil rad v njegovi koži v njegovem položaju, na njegovem mestu; ekspr. ima debelo, trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; pog. je v dobri, slabi koži čuti se zdravega, bolnega; je zdrav, bolan; je dobro, slabo razpoložen; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega
♦ kozm. mastna koža ki izloča veliko maščobe; suha koža ki izloča malo maščobe; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; teh. egalizirati kože dati jim enakomerno debelino; tur. skok čez kožo tradicionalna prireditev na praznik rudarjev, združena z obrednim sprejemanjem novih članov med rudarje; usnj. strojiti kožo obdelovati surovo živalsko kožo s strojili; konzervirana koža odrta živalska koža, pripravljena tako, da je obstojna do strojenja; surova koža ki še ni strojena; zool. letalna koža letalna mrena; plavalna koža med prsti živali, ki omogoča, pospešuje plavanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ktenoídna lúska -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lôv2 -í ž (ȏ) star. lov1:
lov je končana;
ribja lov;
lov na žabe je tam zelo razširjena / nekaj časa je tekala za kokošmi, potem pa je videla, da je lov brezuspešna / vsa lov iz mreže se je usula v posode; količina lovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lǫ̑v, -ȋ, f. der Fang, Jan., Dol.; polšja l., der Bilchfang, Jurč.; ribja l., der Fischfang, Levst. (Nauk); ptičja l., Levst. (Zb. sp.); račja l., der Krebsenfang, Erj. (Izb. sp.); hoditi na človečjo l., Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
luskina ž, F
8,
calyx, -cis, calyculus, luszhine, ali
luskine od ſléherniga ſadú, ali ſozhivja;
gluma, -ae, od ṡhita
luṡkine, ali pléve;
piscem desquamare, Ribje
luṡkine doli oſtergati;
piscis molis, riba pres
luṡkyn;
squama, schup. ribja
luskina [str. 250a ];
squama, -ae, ribja
luṡkina [str. 205a ];
squamatim, s'luṡzhinami, ali po
luṡkinah;
utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba, od lèzhe: ty neraṡzviteni popki per roṡhah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
majonéza -e ž (ẹ̑) gastr. zmes rumenjakov in olja, zlasti kot dodatek k omakam, solatam: narediti majonezo / ribja majoneza ki se ji primeša ribje meso; riba v majonezi ki se prelije z majonezo; raki z majonezo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
marináda -e ž (ȃ) gastr. gosta tekočina iz olja, kisa, soli, gorčice, čebule, peteršilja za preliv ali za konzerviranje: narediti marinado;
pečene ribe politi z marinado / ribja marinada z marinado polita riba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mȃst, -ȋ, f. das Fett; bes. zerlassenes Schweinefett: z mastjo zabeliti, Dol.; — zajčja, pasja m., das Hasen-, Hundefett; ribja m., der Fischthran; kravja m., das Rindschmalz, ogr.-C.; drevna m., der Holzbalsam, Cig.; — das Schmierfett; z mastjo si črevlje mazati; bote na mast, v aržetu slast, Schmierstiefel und Geld im Sacke habend, Tolm.-Levst. (M.); — leskova mast (= leskova šiba, palica) čuda dela, die Haselruthe wirkt Wunder, Slom.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mast ž, F
6,
abdómen, -nis, ſalu, ali
máſt: ẛlaſti tú per obiſtih;
adipatus, -a, -um, upitan,
s'maſtjó namaẛan;
arvina, ſvinska
máſt, tú je ſhpeh, ſalu, inu tú drugu;
garum, -ri, ribja
maſt, ali ṡhupa, ena ſlanina;
liquamen, -nis, reſtoplenîe, reſpuṡzhena
maſt, ali maſlu;
pingvedo, pingvitudo, máſt, tolṡzhava, tolſtina, debelúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
móder1 -dra -o prid. (ọ́) ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet;
tam prevladujejo modri toni;
modro morje, nebo;
oči ima modre;
nebo je postalo črno modro;
svetlo modra obleka;
temno zelenkasto moder suknjič;
moder kot nebo;
belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrinamódro prisl.:
modro pobarvana ploskev; modro žareča žica / piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.:, knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem
♦ metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
móka móke samostalnik ženskega spola [móka] 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka. ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
móka -e ž (ọ́) 1. izdelek, ki se pridobi z mletjem žita in uporablja za pripravo živil: moka se kvari;
presejati moko;
stresti moko iz vreče;
mleti v moko;
ribo povaljati v moki;
prt posuti z moko;
z moko zaprašena obleka;
golaž zgostiti z moko;
kakovost moke;
vreča moke;
biti bel od moke;
žganci iz ajdove moke;
gleda kakor miš iz moke / bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; črna moka pšenična ali ržena moka, ki vsebuje veliko količino otrobov; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobov; ječmenova, koruzna, pšenična moka; krušna moka 2. s prilastkom temu izdelku podoben prah, dobljen iz kake snovi: apnenčeva moka;
kokosova, krompirjeva moka;
krmilna moka;
potresti s sladkorno moko 3. nar. tanka voščena prevleka na listju in sadežih; poprh: slive že dobivajo moko / grozdje je v moki
● ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; ekspr. ta pa ni iz zadnje moke ima razmeroma veliko sposobnosti
♦ agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; kostna moka gnojilo ali krmilo iz zmletih kosti; krvna moka krmilo iz posušene in zmlete krvi; mesna moka krmilo iz posušenega in zmletega živalskega mesa; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; živalska moka krmilo, ki se pridobiva s sežiganjem živalskih trupel; bot. moka mokovec; gastr. mehka moka iz zelo drobnih delcev; ostra moka iz drobnih delcev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
NarekovajiSaj sem poiskal odgovor o narekovajih v vaših dosedanjih odgovorih, a imam vseeno vprašanje.
Rad bi vaše mnenje, ali je glede narekovajev sprejemljiv način, ki ga uporabljam pri izdajanju revij in knjig pri založbi Novi svet.
Narekovaje ribja kost » « uporabljam samo za premi govor. Za navednice besedila, ki ni premi govor, uporabljam vejične narekovaje “ ”, te prav tako za notranje navajanje. Če pa pridejo navednice še znotraj teh, dam enojne vejične narekovaje ʻ ʼ. Znak za apostrof mi oblikovno ni všeč.
Primer:
Tedaj mu je Tone zabičal: »Mar ti nisem že tolikokrat rekel: “Ne hodi mi po mojih ʻtacahʼ, saj imaš svoje!”«
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nasȃda, f. 1) = nasad 1), Cig.; — 2) ribja n. = ribji nasad, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ọ̑st ostȋ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pȃša 1., f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.-Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
paštéta tudi pastéta -e ž (ẹ̑) mazav navadno mesni izdelek iz sesekljanega pretlačenega mesa, drobovine in začimb: kruh si je namazala s pašteto / gosja, jetrna, ribja pašteta / gobova, zelenjavna, zeliščna pašteta // gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom: peči paštete / mesna pašteta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plakoídna lúska -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plôšča -e ž (ó) 1. ploščat, navadno štirioglat predmet: plošča poči, se razbije, zlomi;
položiti plošče;
postaviti kaj na ploščo;
debela, okrogla, tanka plošča;
kovinska, lesena, marmorna, steklena plošča / rabi se samostojno ali s prilastkom: balkonska, grobna, mizna plošča; brusilna plošča; fotografska plošča steklena plošča, prevlečena s snovjo, občutljivo za svetlobo; grelna plošča kuhalnika; krovna, nosilna plošča; na pesnikovi hiši so odkrili spominsko ploščo // navadno s prilastkom tak predmet okrogle oblike, za (digitalno) zapisovanje, hranjenje podatkov: izdati ploščo s priredbami slovenskih ljudskih pesmi; posnetki so izšli na plošči; filmi, skladbe na plošči / zapisovanje na ploščo; podatki, zapisi na plošči / gramofonska plošča okrogla, tanka plošča iz plastične snovi z vrezanimi sledmi mehanskega zapisa zvoka; kompaktna plošča zgoščenka; laserska plošča okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, ki je manjša od gramofonske in s katere se podatki berejo z laserskim žarkom; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; vélika ali longplay plošča gramofonska plošča s premerom 30 cm; vinilna plošča gramofonska plošča2. betonska stropna konstrukcija, ki leži na nosilnih zidovih, stebrih: delati ploščo / hišo so zgradili do prve plošče ki je nad pritličjem3. gastr. na večjem krožniku servirane jedi iz mesa, prilog, solat, navadno za več oseb: naročiti ploščo / mala, velika plošča; ribja plošča; plošča Union
● ekspr. dovolj je, obrni ploščo začni govoriti o čem drugem; ledena plošča večja gmota ledu, plavajoča na vodi
♦ arhit. gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; les. iverne plošče; panelna ali mizarska plošča; vezana plošča; rač. matična ali osnovna plošča del računalnika v obliki plošče, na katerega se pritrjujejo, priključujejo vsi preostali deli; šport. odbojna plošča od katere se odbija žoga v koš; teh. armaturna plošča na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja; hitrogrelna plošča; tisk. cinkova plošča za ofsetni tisk; tiskovna plošča; zool. navadna plošča ploščata riba, ki živi v jatah na morskem dnu, Pleuronectes platessa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
polénovka polénovke samostalnik ženskega spola [polénou̯ka] 1. posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: bakalar 1.1. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: trska
ETIMOLOGIJA: ↑poleno - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pônev pônve samostalnik ženskega spola [pônəu̯ pônve] 1. nižja, navadno okrogla posoda z ročajem za cvrenje in pečenje1.1. jed, pripravljena, postrežena v taki posodi
STALNE ZVEZE: prekucna ponev ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. pfanna in vulglat. patna < lat. patina ‛skleda’ iz gr. patánē - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví] 1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae 1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ragȗ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
restavrácija1 -e ž (á) gostinski obrat, v katerem se pripravlja in servira hrana: restavracija je zaprta;
iti v restavracijo na kosilo;
dobiti delo v restavraciji / hotelska, kolodvorska restavracija; mlečna restavracija v kateri se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; ribja restavracija v kateri se streže zlasti z ribjimi jedmi; samopostrežna restavracija; restavracija s hitro hrano // prostor tega obrata: sestala sta se v restavraciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ribja kost [rȋbja kọ̑st]
samostalniška zveza ženskega spolaribja kost
PRIMERJAJ: ribna kost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ríbji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ribe: ribji rep;
ribja koščica se mu je zataknila v grlu;
ribja luska, plavut;
nebo je čisto kot ribje oko / ribji samec; ribja jajčeca ikre; ribje meso / ribje jate / ribje jedi; ribja juha; ribja konzerva; ribje olje olje iz svežih jeter ribe trske / ribja hrana hrana za ribe / ribja restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z ribjimi jedmi; ribja tržnica / papigi so dali ribjo kost apnenčasto ploščico, ki tvori ogrodje sipe; steznik z ribjimi kostmi z opornicami iz vosov vosatih kitov
● ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; ekspr. strmel je vanjo s svojimi ribjimi očmi hladnimi, brezizraznimi
♦ agr. ribji hrbet ali ribja kost oblikovanost trte, pri kateri se šparoni vežejo vodoravno na eno ali na obe strani žične opore; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; fot. ribje oko širokokotni objektiv, ki zajema slikovni kot 180°; gastr. ribji ragu; ribja marinada z marinado polita riba; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; metal. ribje oko okrogla, krhka, svetla lisa s poro ali delcem žlindre v zvaru kot varilska napaka; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; obrt. ribja kost okrasni vbod, s katerim se sestavita dva kosa tkanine; rib. ribji drobiž majhne, gospodarsko nepomembne vrste rib; ribji vložek v ribolovno vodo spuščene ribe za povečanje količine rib v njej; ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; um. ribji mehur okras v obliki ribjega mehurja, zlasti kot sestavni del gotskega krogovičja; vet. ribji hrbet nenormalno izbočena hrbtenica pri prašičih; zool. ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; ribji orel orel, ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus; ribja pijavka pijavka, ki se prisesa na škrge, kožo rib, Piscicola geometra; ribja trakulja široka trakulja; ribja uš ríbje prisl.:
ribje hladna ženska; po ribje je lovila zrak; po ribje odpirati usta molče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rȋbji, adj. Fisch-; nebo je jasno kot ribje oko; ribja kost, das Fischbein; ribja mast, der Fischthran.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ribji prid., F
14,
branchiae, ribja uſheſſa;
garum, -ri, ribja maſt, ali ṡhupa, ena ſlanina;
lactes, tá mehka zhréviza, ṡkuṡi katera tú mléku tezhe, tu
ribje mleiku;
multitia, -orum, ena batta ṡa
ribji lou;
oxyzonium, -ÿ, ṡhaladia, kiſſila
ribja ṡhulza;
pinna, -ae, ribje peretnize
[str. 164b ];
pinna, fischfeder,
ribje perú
[str. 250a ];
piscatio, rib lovlenîe,
ribji lou;
piscatura, -ae, vel piscatus, -tus, ribiṡhtvu,
ribji lou;
piscem desquamare, ribje luṡkine doli oſtergati;
piscem exoſsare, ribje koſty ſtrébiti;
spina, -ae, tern,
ribja kúſt, grebèn;
squama, -ae, ribja luṡkina
[str. 205b ];
squama, schup.
ribja luskina
[str. 250a ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ribna kost [rȋbna kọ̑st]
samostalniška zveza ženskega spolaribna kost
PRIMERJAJ: ribja kost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slanina ž, F
5,
cadi salsamentarÿ, kabli ẛa
ſlanino;
garum, -ri, ribja maſt, ali ṡhupa, ena
ſlanina;
salsamenta macerare, ſlanino namakati;
salsamentum, -ti, ſlanina rib, ali meſſá;
succidia, ſvinṡka
ſlanina ſuha: tudi bóh
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: slanina ž, lardum, -di, vel laridum, -di, slanina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sŕt2 -í ž (ȓ) zool. viličasta ribja koščica: hrbtenica, rebra in srti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sŕt -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ ȋ) |ribja koščica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sŕt2 -í
ž viličasta ribja koščica![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
sȓt srtȋ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stezà -è in stèza -e [stəza] ž, rod. mn. stèz tudi stezá (ȁ ȅ; ə̀) 1. zelo ozka, preprosta pot za pešce: na vrh hriba pelje samo steza;
steza se strmo spušča, vzpenja;
izhoditi stezo čez travnik, skozi gozd;
blatna, kamnita, peščena steza;
gozdna, poljska steza;
ekspr. kozja steza / tod vodi tihotapska steza pot / kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom; pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal; urediti sprehajalno stezo 2. navadno s prilastkom pas zemljišča, urejen za določeno športno dejavnost: uredili so atletsko stezo s sedmimi progami;
jahalna steza;
trimska steza s športnimi pripomočki za hojo, tek, gimnastične vaje
♦ alp. nezavarovana steza brez klinov in žičnih vrvi; rib. ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
strojênje strojênja samostalnik srednjega spola [strojênje] predelovanje surove živalske kože v usnje
ETIMOLOGIJA: ↑strojiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šaladija ž, oxyzonium, -ÿ, ṡhaladia, kiſſila ribja ṡhulza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
škọ̑ljka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
terína teríne samostalnik ženskega spola [terína] 1. kuhana ali pečena jed iz v plasti naloženih ali sesekljanih sestavin, navadno postrežena v rezinah kot hladna predjed1.1. posoda za pripravo te jedi
2. večja lončena posoda, navadno za postrežbo jedi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. terrine, prvotneje ‛lončena, glinena posoda’, iz terre ‛zemlja’ < lat. terra
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
terína -e ž (í) 1. gastr. jed iz na drobno sesekljanih sestavin ali sestavin v slojih, servirana navadno v obliki rezin kot hladna predjed: narezati ohlajeno terino na kose;
model, posoda za terino;
recept za terino;
pašteta in terina / divjačinska, gosja, ribja terina; zelenjavna terina; terina z jurčki, orehi, polento; jetra v terini 2. večja lončena posoda za serviranje hrane: postreči juho v terini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
TobagovčevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Tobagovčeva Tobagovčevo pridevnikIZGOVOR: [tobágou̯čeu̯], ženski spol [tobágou̯čeva], srednji spol [tobágou̯čevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tŕg -a m (ȓ r̄) 1. navadno odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: trg je dobro založen;
iti po solato na trg;
na trgu prodajati sadje, zelenjavo;
stojnice na trgu / bolšji trg na katerem se prodajajo navadno rabljene stvari; zelenjavni, živilski trg / ribji trg ribja tržnica// odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi: trg se je začel polniti; na trgu se je zbralo več tisoč ljudi; ulice in trgi / hiše na trgu; Trg republike 2. nekdaj naselje, večje od vasi in manjše od mesta, z določenimi značilnostmi obeh: naseliti se v trgu;
prebivalci trga;
trgi in mesta / ekspr. ves trg govori o tem vsi prebivalci trga3. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: trg se sprošča, umirja;
z uvozom vplivati na trg / izdelovati blago za trg / enotni, svobodni trg; finančni trg; knjižni trg; mednarodni, zunanji trg; trg na debelo; trg za bombaž / kapitalski trg del finančnega trga, na katerem se trguje s kapitalom, navadno v obliki delnic, obveznic / dati, ekspr. vreči izdelek na trg v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje4. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev: izgubiti, publ. osvojiti trg;
poljedelska država je dober trg za industrijske izdelke / potrebe, prenasičenost trga
● črni trg črna borza; sivi trg nezakonito trgovanje; trg v fevdalizmu naselje s tržnimi pravicami
♦ ekon. obvladati trg; devizni trg; odprti trg dostopen vsem proizvajalcem; prosti trg brez trgovinskih omejitev; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; trg delovne sile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
trn m, F
10,
acaron, -ri, miſhji
tern;
attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo, kakor de bi po
terni shly;
chamaemyrsine, miſhji
tern;
dumus, -mi, en
tern, ali enu ternaſtu meiſtu, rubida, garm;
ornus, -ni, tudi tá beili
tern, ali glog, ima ardezhe jagode ṡa tyze;
ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji
tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi jagodami;
sentis, -tis, en
tern;
spina, -ae, tern, ribja kúſt, grebèn;
spineus, -a, -um, s'terna ſturjen;
unedo, na
terni jabulka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tŕžnica -e ž (ȓ) navadno pokrit prostor, kjer se vsak dan ob določenem času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: urediti tržnico;
hoditi kupovat v tržnico / zgraditi tržnico / ekološka tržnica tržnica, na kateri se prodajajo ekološki izdelki, pridelki; ribja tržnica; tržnica na debelo na kateri se kupuje in preprodaja blago v velikih količinah; veletržnica / stojnice na tržnici na (živilskem) trgu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tunina [tunína]
samostalnik ženskega spola- ribja juha
- kosi tunovega mesa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
úš -í ž (ȗ) 1. majhen zajedavec z zelo sploščenim telesom in brez kril, ki živi na sesalcih in ptičih: uši grizejo;
dobiti, imeti uši;
obirati, odpravljati, uničevati uši;
denarja ima kot berač, cigan uši zelo veliko;
fant jé kot uš ima velik tek / naglavna uš / listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
● ekspr. uši so jih nosile, ne noge zelo so bili ušivi; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; star. pri tej hiši so večkrat pasli uši imeli uši; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
♦ zool. bela uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki, Pediculus humanus; krvava, ščitasta uš; prave uši ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; ribja uš zajedavski rakec na koži rib, ki sesa kri, Argulus foliaceus; sramna uš zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja, Phthirus pubis2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta uš nas že ne bo goljufala;
pusti to pisarniško uš pri miru / kot psovka tiho, uš ušiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
víličast -a -o prid. (í) podoben vilicam: viličast izrastek;
viličasta cepitev žil;
viličasta ribja koščica
♦ lov. viličasti lov lov, pri katerem so lovci razporejeni v obliki črke V; teh. viličasti ključ víličasto prisl.:
viličasto razcepljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaléga -e ž (ẹ̑) 1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali: čebele, mravlje hranijo svojo zalego;
bolezni zalege / čebelja, trotovska zalega; ribja zalega
♦ čeb. krmiti na zalego krmiti čebele, da bi matico bolj silile k zaleganju; gnilobna zalega obolela za hudo gnilobo; odkrita v kateri so jajčeca in mlade ličinke, pokrita zalega v kateri so bube in dozorevajoče mladice; presledkasta zalega pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice2. mladiči, zlasti manjših, nezaželenih živali: samica krmi zalego;
gnezdo s kačjo, mišjo, polžjo zalego 3. nezaželene, škodljive živali, navadno v večjem številu: v okolici smetišča se je kmalu pojavila zalega;
uničiti, zatreti zalego;
gosenice, podgane, voluharji in druga zalega 4. slabš., navadno s prilastkom nezaželeni, škodljivi ljudje: ta zalega se hoče polastiti oblasti;
izkoriščevalska, tatinska zalega / bibl. gadja zalega / kot psovka ustrelim te, zalega pasja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žolca ž, F
3,
jusculum coactum, ṡhulza;
[jusculum] ſergelatum, ṡhulza;
oxyzonium, -ÿ, ṡhaladia, kiſſila ribja
ṡhulza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
župa ž, F
12,
caro jurulenta, meſſú
v'ṡhupi;
embamma, -tis, ſléherna
ṡhupa ẛa namakanîe;
garum, -ri, ribja maſt, ali
ṡhupa, ena ſlanina;
intinctus, -us, nemakanîe v'eni dobri
ṡhupi, ali v'ṡhenofi;
jus, -ris, ṡhupa;
jusculum intritum, nadroblena
ṡhupa;
mustum lixivium, moṡht, kateri ſe
ṡhupa imenuje;
offa, tudi goſt mozhnik, ali krúh
v'ṡhupi namozhen;
panada, panadella, -ae, ena panadiza, s'kuhaniga kruha
ṡhupa, ali mozhnik;
retrimentum, -ti, en vun ſtlazheni, ali oṡmen
[!] ṡhoft, ali
ṡhupa; shupa, ſhupa
[str. 265a ];
thermopotare, gorke
ṡhupe pyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.