armȃn, m.,
Jan., pogl. rman.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
cimerman -a (cimerman, cimarman, cimperman) samostalnik moškega spola kdor se ukvarja z obdelovanjem gradbenega lesa; SODOBNA USTREZNICA: tesar
FREKVENCA: 45 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
hudičPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [hudíč], rodilnik [hudíča]
BESEDOTVORJE: hudičev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
jermȃnəc, -nca, m. = rman, die Schafgarbe (achillea millefolium), Goriška ok.-Erj. (Torb.), GBrda.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
kačjak ► ˈkačjak -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
rmán rmána samostalnik moškega spola [ərmán] 1. zdravilna rastlina z majhnimi cvetovi navadno bele ali rožnate barve v kobulastih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Achillea millefolium; SINONIMI: iz botanike navadni rman 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni rman ETIMOLOGIJA: kot nar. in star. hrv. rman, román, ràman, češ. rmen, rus. romáška ‛pasja kamilica’ po ne povsem jasni poti iz lat. (Chamomilla) romana ‛pasja kamilica’, dobesedno ‛rimska kamilica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
rmán -a m (ȃ) zdravilna rastlina s pernatimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti: rman in šentjanževka / nabirati, sušiti rman nadzemne dele rmana// posušeni nadzemni deli te rastline: skuhati čaj iz rmana / pog. piti rman čaj iz teh delov
♦ bot. planinski rman sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških; planinski pelin; vrtn. rumeni vrtni rman vrtna rastlina s pernatimi listi in zlato rumenimi cveti v socvetjih, Achillea filipendulina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
rmán -a m (ȃ) utrgati ~; snov. čaj iz ~a; knj. pog. piti ~ rmanov čaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
rmán -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024
rmȃn -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
rmȃn, m. die Schafgarbe (achillea millefolium), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.); ("das Wort wird auf romanus zurückgeführt", Mik. [Et.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
rman [rmȃn]
samostalnik moškega spolarastlina rman, LATINSKO: Achillea millefolium
PRIMERJAJ: roman
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
rmánov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rman: rmanovi cveti / rmanov čaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
romȃn1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
roman2 – glej rmȃn
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
romȃn 2., m. = rman, Cig., Jan., C., Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
roman [romȃn]
samostalnik moškega spolarastlina rman, LATINSKO: Achillea millefolium
PRIMERJAJ: rman
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
románika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
rọ̑mar -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
škrę́ca, f. = skorocel, rman, Poh.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
vŕten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na vrt: vrtna ograja / vrtni pridelek / vrtni škodljivec / vrtni nagelj; vrtne jagode gojene jagode, z debelejšimi sadovi; vrtna uta; vrtna miza; vrtne škarje / vrtna veselica
♦ bot. vrtni mak mak, iz mlečka katerega se pridobiva opij, Papaver somniferum; vrtni ognjič; vrtna brogovita okrasni grm z belimi cveti v socvetjih, podobnih kepam, Viburnum opulus sterile; vrtna kreša enoletna, navadno kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti v socvetju, Lepidium sativum; vrtna loboda kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis; vrtna sadrenka pajčolanka; vrtn. rumeni vrtni rman vrtna rastlina s pernatimi listi in zlato rumenimi cveti v socvetjih, Achillea filipendulina; vrtna črnika vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti, Nigella damascena; zool. veliki vrtni polž polž s precej visoko in široko rjavkasto hišico, Helix pomatia
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
zlatíca zlatíce samostalnik ženskega spola [zlatíca] travniška rastlina z drobnimi, navadno rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Ranunculus
STALNE ZVEZE: kuna zlatica, opojna zlatica, plazeča zlatica, ripeča zlatica, vodna zlatica ETIMOLOGIJA: ↑zlat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.