brójanice -nic ž mn. (ọ̑) zastar. rožni venec, molek: starka je molila na brojanice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

môlek -lka (ō) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: na steni je visel molek; imeti med prsti molek; majhne vasi se vrstijo pod gorami kot jagode na molku / moliti na molek
 
ekspr. cel molek vprašanj velika množina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

molíti mólim nedov. (ī ọ́) 
  1. 1. rel. usmerjati misli, prošnje k Bogu, svetnikom: pokleknil je in molil; moliti k Bogu, v čast Materi božji; goreče, pobožno moliti / moliti za dež, zdravje; moli, da bi ozdravel / moliti za umrle
    // izgovarjati besedilo molitve: moliti jutranjo molitev, očenaš, rožni venec / duhovnik moli naprej, drugi odgovarjajo vodi molitev
  2. 2. po božje častiti: moliti boga / moliti luno, malike, živali; pren., ekspr. moliti mamona
    ● 
    ekspr. ko bo ta nehal moliti, bom še jaz povedal svoje govoriti, pripovedovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

očenàš -áša (ȁ á) rel. molitev z začetkom: Oče naš: moliti očenaš; pet očenašev in zdravamarij; pravila zna kot očenaš
● 
nar. pri vratih je visel dolg očenaš rožni venec; star. za očenaš ali dva pozneje je v taboru nastal nemir čez kratek čas; to je gotovo kot amen v očenašu popolnoma, čisto
♦ 
etn. zlati očenaš molitev v obliki dvogovora med Kristusom in Marijo, nastala med ljudstvom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

odmolíti -mólim dov. (ī ọ́) rel. končati molitev: odmolil je in se pokrižal; pobožno odmoliti / odmoliti rožni venec
● 
slabš. naj že odmoli ta svoj veliki govor konča; ekspr. ta je svojo molitvico že odmolil je mrtev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

paternóšter -tra [tudi tər(ọ́) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: v rokah je držala star paternošter; jagode na paternoštru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

patnúšter -tra (ú) nar. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje (Prežihov)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

prebírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. brati drugega za drugim: hodi po ulici in prebira napise; z zanimanjem prebira vsa novejša dela / sedi za mizo in prebira časopis bere
    // ekspr. prebirati obraze ljudi presojati
    // večkrat brati, prebrati: prebirati klasike, Prešernove pesmi
  2. 2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti: prebirati jabolka za prodajo; prebirati pobrani krompir / prebirati na roko; prebirati po velikosti
    // odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: pozimi sta prebirala fižol; prebirati stolčene orehe / ekspr. srednja šola strogo prebira učence izbira, odbira
  3. 3. s prsti dotikati se, prijemati drugega za drugim: v zadregi prebirati gumbe na obleki; prebirati otroku prstke na roki / ekspr.: prebirati piščal igrati (na) piščal; prebirati tipke na klavirju igrati (na) klavir; pren., ekspr. veter prebira lase, liste; ustnice mu prebira smehljaj
  4. 4. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: kaj bi prebiral, bolje je v rudniku kot na fronti; preveč prebira delo, službe / pogosto prebira ljubimce menjava
    ● 
    star. prebirati jagode na rožnem vencu moliti rožni venec; ekspr. prebirati fantom kosti tepsti, pretepati jih; ekspr. prebirati stopnice stopati po njih
    ♦ 
    gozd. prebirati gozd izkoriščati ga s prebiralno sečnjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

róžen -žna -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na rože: rožne čebulice; otroci so pletli rožne kite / rožni vrt / rožni grm; rožni trni / rožno olje eterično olje iz cvetov vrtnic
    // star. v rožnem maju cvetočem
     
    star. rožni cvet junij; ekspr. rožna mladost lepa, srečna; knjiž. rožno jutro lepo, jasno
  2. 2. knjiž. rožnat: rožna svetloba / rožna lica
    ♦ 
    bot. rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

róženkranc in róženkránc -a [žən(ọ̑; ọ̑-ȃ) star. rožni venec: moliti roženkranc / imeti v rokah roženkranc

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

rožnovênski -a -o prid. (ē) rel., v zvezah: rožnovenska nedelja prva nedelja v oktobru; rožnovenska pobožnost pobožnost, pri kateri se moli rožni venec, zlasti meseca oktobra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

vênček -čka (é) 
  1. 1. manjšalnica od venec: spletati venček; venček iz marjetic / poročni venček / rožni venček
     
    šalj. izgubiti venček izgubiti nedolžnost; zapeti venček narodnih (pesmi) v enoto povezano skupino
     
    gastr. beli, neocvrti vodoravni pas krofa
  2. 2. nekdaj plesna prireditev z vnaprej določenim vrstnim redom plesov: iti na venček / plesni venček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

vênec -nca (é) 
  1. 1. iz cvetja, vej, zelenja spleten izdelek
    1. a) v obliki kroga, obroča: plesti, spletati venec; venec iz smrečja; venec z nageljni, s tulipani / položiti venec na grob neznanega junaka / lovorov venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave; pogrebni, poročni venec / red republike z zlatim vencem visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju javnega delovanja
    2. b) podolgovate oblike: napeljati venec od stebra do stebra; oviti deblo mlaja z vencem; deset metrov dolg venec
  2. 2. navadno z rodilnikom skupek spletenih, nanizanih plodov, stvari: venec čebule, fig, klobas / venec spletenih las
    // ekspr. skupina ljudi, stvari, stoječih v obliki kroga, obroča: na trgu se je zbral venec radovednih gledalcev / jezero obdaja venec gora; venec oblakov
  3. 3. ekspr., navadno z rodilnikom vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev; ciklus: venec treh dram; venec impresionističnih slik
    ● 
    knjiž. lovorovega venca ni želel prepustiti drugim zmage, prvega mesta; knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili; šalj. vzel ji je deviški venec nedolžnost
    ♦ 
    arhit. venec iz stenske ploskve izstopajoči del zidu za okras; astr. venec plast Sončeve atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor; korona; bot. cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; grad. venec konstrukcijski element na obodu stavbe za vezavo, okrepitev zidu, objekta v ravnini stropa; igr. venec položaj, ko so podrti vsi keglji razen kralja; lit. sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov; lov. venec spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; roža; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

zakramentál -a (ȃ) rel. od Cerkve postavljeno sveto znamenje, ki povzroča zlasti duhovne učinke: z zakramentali posvečevati ljudi, stvari; uporaba blagoslovljene vode, blagoslovi, posvečevanja in drugi zakramentali
// posvečen, blagoslovljen predmet: križ, rožni venec in drugi zakramentali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

zamolíti -mólim dov. (ī ọ́) rel. začeti moliti: pokleknila je in zamolila / zamolili so rožni venec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

Število zadetkov: 15