brójanice -nic ž mn. (ọ̑) zastar. rožni venec, molek: starka je molila na brojanice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
môlek -lka m (ō) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: na steni je visel molek;
imeti med prsti molek;
majhne vasi se vrstijo pod gorami kot jagode na molku / moliti na molek
● ekspr. cel molek vprašanj velika množina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
molíti1 mólim nedov. (ī ọ́) 1. rel. usmerjati misli, prošnje k Bogu, svetnikom: pokleknil je in molil;
moliti k Bogu, v čast Materi božji;
goreče, pobožno moliti / moliti za dež, zdravje; moli, da bi ozdravel / moliti za umrle // izgovarjati besedilo molitve: moliti jutranjo molitev, očenaš, rožni venec / duhovnik moli naprej, drugi odgovarjajo vodi molitev2. po božje častiti: moliti boga / moliti luno, malike, živali; pren., ekspr. moliti mamona
● ekspr. ko bo ta nehal moliti, bom še jaz povedal svoje govoriti, pripovedovatimolèč -éča -e:
moleč obrača oči proti nebu; moleči verniki
móljen -a -o:
zbrano moljena molitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
očenàš -áša m (ȁ á) rel. molitev z začetkom: Oče naš: moliti očenaš;
pet očenašev in zdravamarij;
pravila zna kot očenaš
● nar. pri vratih je visel dolg očenaš rožni venec; star. za očenaš ali dva pozneje je v taboru nastal nemir čez kratek čas; to je gotovo kot amen v očenašu popolnoma, čisto
♦ etn. zlati očenaš molitev v obliki dvogovora med Jezusom Kristusom in Marijo, nastala med ljudstvom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
odmolíti -mólim dov. (ī ọ́) rel. končati molitev: odmolil je in se pokrižal;
pobožno odmoliti / odmoliti rožni venec
● slabš. naj že odmoli ta svoj veliki govor konča; ekspr. ta je svojo molitvico že odmolil je mrtev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
paternóšter -tra [tudi patərnoštər] m (ọ́) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: v rokah je držala star paternošter;
jagode na paternoštru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
patnúšter -tra m (ú) nar. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje (Prežihov)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prebírati -am nedov. (ī ȋ) 1. brati drugega za drugim: hodi po ulici in prebira napise;
z zanimanjem prebira vsa novejša dela / sedi za mizo in prebira časopis bere / ekspr. prebirati obraze ljudi presojati// večkrat brati, prebrati: prebirati klasike, Prešernove pesmi 2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti: prebirati jabolka za prodajo;
prebirati pobrani krompir / prebirati na roko; prebirati po velikosti // odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: pozimi sta prebirala fižol; prebirati stolčene orehe / ekspr. srednja šola strogo prebira učence izbira, odbira3. s prsti dotikati se, prijemati drugega za drugim: v zadregi prebirati gumbe na obleki;
prebirati otroku prstke na roki / ekspr.: prebirati piščal igrati (na) piščal; prebirati tipke na klavirju igrati (na) klavir; pren., ekspr. veter prebira lase, liste; ustnice mu prebira smehljaj 4. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: kaj bi prebiral, bolje je v rudniku kot na fronti;
preveč prebira delo, službe / pogosto prebira ljubimce menjava
● star. prebirati jagode na rožnem vencu moliti rožni venec; ekspr. prebirati fantom kosti tepsti, pretepati jih; ekspr. prebirati stopnice stopati po njih
♦ gozd. prebirati gozd izkoriščati ga s prebiralno sečnjoprebirajóč -a -e:
prebirajoč knjigo, je čakal na vlak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
róžen1 -žna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na rože: rožne čebulice;
otroci so pletli rožne kite / rožni vrt / rožni grm; rožni trni / rožno olje eterično olje iz cvetov vrtnic / star. v rožnem maju cvetočem
● star. rožni cvet junij; ekspr. rožna mladost lepa, srečna; knjiž. rožno jutro lepo, jasno2. knjiž. rožnat: rožna svetloba / rožna lica
♦ bot. rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz življenja Jezusa Kristusa; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosaeróžno prisl.:
rožno cvetoča ajda / piše se narazen ali skupaj: rožno bel ali rožnobel; rožno rdeč
♦ bot. rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
róženkranc in róženkránc -a [rožənkranc] m (ọ̑; ọ̑-ȃ) star. rožni venec: moliti roženkranc / imeti v rokah roženkranc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
rožnovênski -a -o prid. (ē) rel., v zvezah: rožnovenska nedelja prva nedelja v oktobru;
rožnovenska pobožnost pobožnost, pri kateri se moli rožni venec, zlasti meseca oktobra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vênček -čka m (é) 1. manjšalnica od venec: spletati venček;
venček iz marjetic / poročni venček / rožni venček / adventni venček venček, navadno iz smrečja, s štirimi svečami, kot simbol adventnega časa
● šalj. izgubiti venček izgubiti nedolžnost; zapeti venček narodnih (pesmi) v enoto povezano skupino
♦ gastr. beli, neocvrti vodoravni pas krofa2. nekdaj plesna prireditev z vnaprej določenim vrstnim redom plesov: iti na venček / plesni venček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vênec -nca m (é) 1. iz cvetja, vej, zelenja spleten izdeleka) v obliki kroga, obroča: plesti, spletati venec;
venec iz smrečja;
venec z nageljni, s tulipani / položiti venec na grob neznanega junaka / lovorov venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave; pogrebni, poročni venec / nekdaj red republike z zlatim vencem visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju javnega delovanjab) podolgovate oblike: napeljati venec od stebra do stebra;
oviti deblo mlaja z vencem;
deset metrov dolg venec 2. navadno z rodilnikom skupek spletenih, nanizanih plodov, stvari: venec čebule, fig, klobas / venec spletenih las // ekspr. skupina ljudi, stvari, stoječih v obliki kroga, obroča: na trgu se je zbral venec radovednih gledalcev / jezero obdaja venec gora; venec oblakov 3. ekspr., navadno z rodilnikom vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev; ciklus: venec treh dram;
venec impresionističnih slik
● knjiž. lovorovega venca ni želel prepustiti drugim zmage, prvega mesta; knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili; šalj. vzel ji je deviški venec nedolžnost
♦ arhit. venec iz stenske ploskve izstopajoči del zidu za okras; astron. venec plast Sončeve atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor; korona; bot. cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; grad. venec konstrukcijski element na obodu stavbe za vezavo, okrepitev zidu, objekta v ravnini stropa; igr. venec položaj, ko so podrti vsi keglji razen kralja; lit. sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov; lov. venec spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; roža; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zakramentál -a m (ȃ) rel. od Cerkve postavljeno sveto znamenje, ki povzroča zlasti duhovne učinke: z zakramentali posvečevati ljudi, stvari;
uporaba blagoslovljene vode, blagoslovi, posvečevanja in drugi zakramentali // posvečen, blagoslovljen predmet: križ, rožni venec in drugi zakramentali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zamolíti -mólim dov. (ī ọ́) rel. začeti moliti: pokleknila je in zamolila / zamolili so rožni venec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.