alínea -e [eja] ž, rod. mn. alínej (í); gl. alineja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
áloa -e [oja] ž, rod. mn. áloj (á; ȃ); gl. aloja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ápnoa -e ž, rod. mn. ápnoj pojm. (ȃ); gl. apneja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
área -e ž, rod. mn. árej (á; ȃ) neobč. območje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mlekobéli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekletibéli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belcibéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vinabélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
benzóa -e ž, rod. mn. -zój snov. (ọ̑) |smola|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
beséda -e ž, rod. mn. tudi besedí (ẹ̑)
1. pomen ~e; prevajati od ~e do ~e |dobesedno|; z drugimi ~ami |drugače povedano|; poud.: ~ vseh besed |zelo pomembna|; To so same ~e |brez vsebine|; vznes. ~e ljubezni
2. imeti glavno ~o; poud.: držati ~o |izpolnjevati obljubljeno|; prelomiti ~o |ne izpolniti dogovorjenega|; Častna ~, tako je bilo |res, zares|; biti mož ~ |držati obljubo|; z eno ~o (povedano) |na kratko|
3. pojm. vezana ~ pesništvo, poezija; poud. ~ je bila o knjigi |govorili so|; vznes.: božja ~ |evangelij|; materina ~ |materinščina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
blízu3 nepravi predl. z rod. (í)
1. mestovni prostorski sedeti ~ okna; šola ~ parka
2. časovni zaspati ~ polnoči; dnevi ~ poroda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bóa -e ž, rod. mn. bój (ọ̑) udav
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bodóči -a -e (ọ́) ~ zet; ~ rod prihodnji; obleka za ~e matere noseče ženskebodóči -ega m, člov. (ọ́) knj. pog. To je moj ~ zaročenec, bodoči možbodóča -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ́) knj. pog. To je moja ~a zaročenka, bodoča ženav bodóče čas. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ bolj pazi v prihodnjebodóčnost -i ž, pojm. (ọ́) prihodnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bolníški -a -o [u̯n] (ȋ) ~ dopust; ~a posteljabolníška -e [u̯n] ž, rod. mn. -ih (ȋ) prakt.sp. bolniški dopust: imeti ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brez [poudarjeno brèz-] predl. z rod.
1. lastnostni otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve; izginiti ~ sledu
2. vzročnostni iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|; ~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|; Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|; To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; Vstopil je, ●~ da bi potrkal ne da bi potrkal
3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja
4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brêzno -a s, rod. mn. brêzen (é) pasti v ~; poud.: ~ oceana |velika globina|; ~ trpljenja |zelo veliko trpljenje|; star. peklensko ~ pekel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brezpôseln -a -o [sə] (ȏ) Že dolgo je ~brezpôselni -a -o [sə] (ȏ) ~ delavecbrezpôselni -ega [sə] m, člov. (ȏ) pomoč ~emubrezpôselna -e [sə] ž, člov., rod. mn. -ih (ȏ) pomagati ~ibrezpôselnost -i [sə] ž, pojm. (ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
brídek -dka -o tudi brídek -dka -ó; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (í; í ȋ í; í í ọ̑; ȇ; í) poud. ~ nasmeh |žalosten|; pokr. vzh. ~ okus grenek; poud. ~a bolečina |huda|; star. ~a sablja ostrabrídka -e ž, rod. mn. -ih (í) poud. preslišati marsikatero ~o |oster očitek, pripombo|bridkóst -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
bríhten -tna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) neknj. pog. bister, pameten: ~ fant; biti zelo ~bríhtna -e ž, rod. mn. -ih (í) neknj. pog. povedati kakšno ~o bistro, pametno miselbríhtnost -i ž, pojm. (í) neknj. pog. bistrost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cél -a -o tudi cél -a -ó [-u̯] (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑) ~ hlebec; poud.: Sin je ~ oče |zelo mu je podoben|; propasti na ~i črti |popolnoma, v celoti|; čakati na koga ~o večnost |zelo dolgo|; knj. pog. ~o vožnjo klepetati med vso vožnjo; nevtr. Kolač je še ~céli -a -o (ẹ́) glasb. ~ ton; mat. ~o številocéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) mat. ena ~ pet stotink ‹1,05›célo -ega s (ẹ́) najti kaj ~ega med razbitinami; poud. s ~ega, na ~em si kaj izmisliti |popolnoma, čisto|célost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
centrálen -lna -o (ȃ) ~o vprašanje bistveno, poglavitnocentrálni -a -o (ȃ) ~ del središčni, osrednji del; ~a kurjava; ~o živčevje osrednje živčevjecentrálna -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) prakt.sp. imeti ~o v hiši centralno kurjavocentrálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
cíkast1 -a -o; bolj ~ (í; ȋ) ~a živina |lisasta|cíkasta -e ž, rod. mn. -ih (í; ȋ) lisasta krava
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
častít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) star.: ~ gospodar spoštovan, cenjen; ~ starec častitljivčastíti -a -o (ȋ) ~a sestra redovnicačastíta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) star. redovnicačastítost -i ž, pojm. (ȋ) star.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čaščèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) bogat in ~ rodčaščênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~ačetŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestaviv četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
číst -a -o tudi číst -a -ó; -êjši -a -e (ȋ í í; ȋ; ȋ í ọ̑; ȇ) ~i čevlji; ~o zlato; poud. imeti ~o srce |biti moralno neoporečen|; biti, ostati ~čísti -a -o (í; ȋ) ~ dobiček; ~a težačísti -ega m, pojm. (í; ȋ) knj. pog. imeti pet milijonov ~ega čistega dobičkačísta -e ž, rod. mn. -ih (í; ȋ) poud. ne biti pri ~i |biti duševno zmeden|čísto -ega s, snov. (í; ȋ) dati otroka v ~ |v čisto perilo|čístost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
človéški -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ rod; poud. ~i pogoji za življenje |primerni|; človeški z/s kom biti ~ s kaznjencičlovéško -ega s, pojm. (ẹ́) najti v kom kaj toplega, ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarjupo človéško nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ govoritičlovéškost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ medsebojnih odnosov; jezikosl. kategorija ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
čŕn2 -a -o tudi čŕn -a -ó; bolj ~ (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ plašč; poud. ~a slutnja |huda|; Oglje je ~o; vranje ~; ~ kot oglje; publ. ~a celina Afrikačŕni -a -o (ŕ) ~ kruh; ~a borza; ~o vinočŕni -ega m, člov. (ŕ) beli in ~čŕna -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) poud. ne reči ne bele ne ~e |molčati|čŕno -ega s, pojm. (ŕ) v ~ oblečen; poud. dokazati ~ na belem |pisno; neizpodbitno|; snov., prakt.sp. liter ~ega črnega vinačŕnost -i ž, pojm. (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dêbel -éla -o [-u̯]; -êjši -a -e (é ẹ́ ẹ́; ȇ) ~ krompir; knj. pog.: ~ denar |bankovec, kovanec večje vrednosti|; ~ glas globok, nizek; ~a knjiga; poud.: imeti ~o denarnico |imeti veliko denarja|; ~a kletev |robata, groba|; imeti ~o kožo |neprizadeto prenašati žalitve; biti žaljivo nevljuden|; ~a laž |velika, očitna|; čakati ~o uro |več kot uro|debéli -a -o (ẹ́) nardp. ~ četrtek |pred pustom|debéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ~e govoriti |neresnične, izmišljene stvari|na debélo nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ prodajati; knj. pog. ~ ~ goljufati zelo; pogostodebelóst -i ž, pojm. (ọ̑) nagibati se k ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
desêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ega maja ‹10.›; ob ~i uri |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; ~ del česa desetina; poud. Šola mu je ~a briga |Ne zmeni se zanjo|; nardp. ~ bratdesêti -ega m, člov. (é) izbrati vsakega ~ega; nečlov. začeti 1. ~ega ‹10.› |1. oktobra|deséta -e ž, rod. mn. -ih (é) poklicati po ~i |po 10. uri; po 22. uri|v desêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ desetič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dèska -e in deskà -è [də] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ə̀; ȁ ȅ) razžagati ~o; hrastove ~e; likalna ~; razglasna ~; šahovska ~; poud. nastopiti na odrskih ~ah |na gledališkem odru, v gledališču|; publ. odskočna ~ za njegovo uveljavitev |omogočenje|; šport.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
désni -a -o (ẹ́) ~a noga; ~a politična stranka; poud. biti ~a roka koga |nepogrešljiv, najožji sodelavec|désna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) pisati z ~o; plesti same ~e; korakati: leva, ~; prileteti z ~e; zaviti na, v ~o; voziti po ~idésnost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
devêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ maj ‹9.›; ~ otrok v družini; ob ~i uri |ob 9. uri; ob 9h; ob 9.00; ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; ~ del celote devetina; poud.: biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; Dober glas seže v ~o vas |daleč|devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega ‹9.› |5. septembra|devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri|v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
devetnájsti -a -o vrstil. štev. (á) priti do ~e ure |do 19. ure; do 19h; do 19.00|; ~o stoletje ‹19.› |1801—1900|devetnájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 19. uri|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dežêla -e ž, rod. mn. tudi deželá (é)
1. potovati v tuje ~e; ~ Kranjska; nemška zvezna ~; publ.: sosednje ~e države; ~ vzhajajočega sonca |Japonska|; ~ tisočerih jezer |Finska|
2. |podeželje|: živeti na ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dežúren -rna -o (ȗ) biti ~dežúrni -a -o (ȗ) ~ zdravnik; ~a službadežúrni -ega m, člov. (ȗ)dežúrna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) nočna ~dežúrnost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
disciplínski -a -o (ȋ) ~ prekršekdisciplínska -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) žarg. priti v ~o v disciplinsko preiskavodisciplínskost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljenbóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ihbóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~eganàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emudôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovoljbóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~eganàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnomadôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dolgožív -a -o [u̯g] (ȋ í í) neobč. |ki dolgo živi|: ~ roddolgožívost -i [u̯g] ž, pojm. (í) neobč.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drág2 -a -o; drážji -a -e (ȃ á á; ȃ) komu/čemu Ta človek mi je zelo ~; vznes. ~ mojemu srcudrági -a -o (á; v nagovoru ȃ) ~ kamendrági -ega m, člov. (ȃ) spomin na ~egadrága -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) misliti na ~odrágost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postaldrúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~imdrúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavidrúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za plemev drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
duhovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ govornikduhovíta -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) povedati kakšno ~oduhovítost -i ž, pojm. (ȋ) biti znan po ~i; števn. smejati se ~im |šalam, domislicam|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dvájseti -a -o vrstil. štev. (ȃ) ~ rojstni dan; ~ega marca ‹20.›; okoli ~e ure |okoli 20. ure; okoli 20h; okoli 20.00|; ~o stoletje; ~ del celote dvajsetina; v ~ih letih ~ega ‹20.› stoletja |1920—1929|dvájseta -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) čakati do ~e |do 20. ure|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dvanájsti -a -o vrstil. štev. (ȃ) biti v ~em letu; priti do ~e ure |do 12. ure; do 12h; do 12.00; do 24. ure; do 24h; do 24.00|; ~ del celote dvanajstinadvanájsti -ega m (á) končati 31. ~ega ‹12.› |31. decembra|dvanájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) oglasiti se pred ~o |pred 12. uro; pred 24. uro|; poud. prispeti pet minut pred ~o |v zadnjem trenutku|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
eksprésen -sna -o (ẹ̑) |zelo hiter|eksprésni -a -o (ẹ̑) ~ vlakeksprésna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. ena ~ in dve turški ekspresna kavaeksprésnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vseêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkratiêno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
èn2 êna -o nedol. vrst. zaim. (ȅ é é) neknj. pog. neki: ~ moški prihaja sem; Na trgu se zbirajo ~e ženske; Bližamo se ~emu mestuêden ênega m, člov. (é) neknj. pog. ~ je umrl, ker zvoni nekdo; hoditi ~ za drugim → drug za drugimêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. neka ženska: ~ mi tipka iz rokopisa; Z ~o je bil dalj časa skupaj, pa sta se razšlaêno -ega s (é) nekaj: Jaz sem hotela ~, ona pa drugo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ênaindvájseti -a -o vrstil. štev. (é/ȇȃ) ~ega junija ‹21.›; ~o stoletje |2001—2100|ênaindvájseta -e ž, rod. mn. -ih (é/ȇȃ) Pridite po ~i |po 21. uri|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
enájsti -a -o vrstil. štev. (á) posneti ~ prizor; ~ega marca ‹11.›enájsti -ega m (á) praznik 1. ~ega ‹11.› |1. novembra|enájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Pridite po ~ |po 11. uri; po 23. uri|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
fára -e ž, rod. mn. tudi fará (á) spadati pod, v eno ~o župnijo; pri ~i zvoniti |v župnijski cerkvi|; poud. Vsa ~ je zbrana |vsi ljudje iz župnije|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
filo..2 prvi del podr. zlož. |list; rod, pleme| filogenéza, filoksêra
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gametofít -a m (ȋ) rastl. spolni rod
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Géa1 -e ž, rod. mn. Gêj oseb. i. (ẹ̑) Gaja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Géa2 -e ž, rod. mn. Gêj stvar. i. (ẹ̑) |slovenska revija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
..gén drugi del podr. zlož. |rod| glikogén, antropogén
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
genea.. prvi del podr. zlož. |rod, pleme, rojstvo| genealóg, genealogíja, geneanomíja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
generácija -e ž (á) rod: vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše ~e; zgoditi se eno ~o pozneje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
generálen -lna -o (ȃ) Ta pojav je ~ splošengenerálni -a -o (ȃ) glasb. ~ bas; ~ direktor glavni direktor; ~a stavka splošna stavka; poud. ~o čiščenje stanovanja |glavno, vsestransko čiščenje|generálni -ega m, člov. (ȃ) prakt.sp. govoriti z ~im z generalnim direktorjemgenerálna -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) avt. žarg. dati avto v ~o v generalno popravilogenerálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
geno.. prvi del podr. zlož. |rod| genocíd, genotíp
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
géns -a m (ẹ̑) zgod. rod
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
génus -a m (ẹ̑) biol. rod; jezikosl. spol, način
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gledé nepravi predl. z rod. (ẹ́/ẹ̑) predpisi ~ dohodnine; urediti ~ prenočišč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gódčevski -a -o (ọ́) vesela ~a naravagódčevska -e ž, rod. mn. -ih (ọ́) prilož. stresati ~e |šale|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gòl gôla -o tudi gòl gôla -ó [-u̯] (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ vrat; poud.: ~a resnica |samo prava|; klečati na ~ih kolenih; rešiti si ~o življenje; nevtr. biti čisto ~; ~ do pasugôli -a -o (ó) rastl. ~ cvetgôla -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. našeškati koga po ~i |po goli zadnjici|do gôlega nač. prisl. zv. (ó) sleči se ~ ~na gôlo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ ostrižengôlost -i tudi golóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gono.. prvi del podr. zlož. |seme, rod, rojstvo| gonohorízem, gonokók, gonorêja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gôrek -rka -o in gorák gôrka -ó; -êjši -a -e (ó; ȃ ó ọ̑; ȇ) ~ čaj; poud. biti ~e krvi |temperamenten, živahen|; star.: izpolniti prijateljevo ~o željo |veliko|; imeti ~o srce za reveže |biti dober, usmiljen|; poud. gorek komu biti ~ sosedu |nenaklonjen, sovražen|; Juha je še ~agôrka -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud.: povedati komu nekaj ~ih |zelo ga ošteti|; prisoliti komu par ~ih |dati mu nekaj klofut|gôrko -ega s, pojm. (ó) biti na ~em; snov. pojesti kaj ~ega |toplo jed|gôrkost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gospôski -a -o; bolj ~ (ó) ~ človek; poud. ~a oprema |dragocena, razkošna|gospôska -e in gospóska -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó; ọ́) poročiti ~ogospôsko -ega s, pojm. (ó) Nekaj ~ega je v njempo gospôsko primer. prisl. zv. (ó) ~ ~ pogostitigospôskost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grádben -a -o (ȃ)grádbeni -a -o (ȃ) ~ načrt; ~o dovoljenjegrádbena -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. vpisati se na ~o na gradbeno fakulteto; na srednjo gradbeno šolo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gŕd -a -o in gŕd -a -ó; gŕši -a -e, tudi gŕji -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ; ȓ) ~ obraz; poud.: ~ naklep; ~a bolečina |zelo huda|; ~a napaka |zelo velika|; grd do koga biti ~ ~ žene |slabo, neprimerno ravnati z njo|; grd z/s kom biti ~ ~ sodelavci |neobziren, neustrežljiv|gŕda -e ž, člov., rod. mn. -ih (ŕ) ~e ne mara, lepe pa ne dobigŕdo -ega s, pojm. (ŕ) mesto ~ega v umetnostiz gŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) doseči kaj z lepo ali ~ ~gŕdost -i ž, pojm. (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grênek -nka -o in grenák grênka -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ čaj; poud. ~ spomin |boleč, žalosten|; Žolč je ~; ~ kot pelingrênki -a -o (é) rastl. ~a penušagrênka -e ž, rod. mn. -ih (é) poud. požreti marsikatero ~o |kritično pripombo|grênko -ega s, pojm. (é) doživeti marsikaj ~ega; snov., knj. pog. požirek ~egagrênkost -i tudi grenkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
grúntarski -a -o (ȗ) ~ singrúntarska -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) poročiti se z ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
húd -a -o in húd -a -ó; hújši -a -e (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ gospodar; poud. ~ lovec |zelo prizadeven, navdušen|; star. storiti ~ konec umreti nasilne smrti; hud na koga/kaj biti ~ ~ otroka |se jeziti|húdi -a -o (ú) ~ duh |hudič|húda -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud.: povedati komu precej ~ih |zelo ga ošteti|; s ~o kaj doseči |s silo, pritiskom|húdo -ega s, pojm. (ú) doživeti kaj ~ega; poud. umreti od samega ~ega |od velikega trpljenja|húdost -i ž, pojm. (ú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
infekcíjski -a -o (ȋ) ~a klinika; ~a bolezen nalezljiva bolezeninfekcíjska -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) prakt.sp. zdraviti se na ~i na infekcijski klinikiinfekcíjskost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
intêren -rna -o (ȇ) samo ~a predstavitev programa nejavna, notranjaintêrni -a -o (ȇ) ~a klinika |za notranje bolezni|; ~ sodelavec notranji sodelavecintêrna -e ž, rod. mn. -ih (ȇ) prakt.sp.: poklicati ~o devet interno telefonsko številko; zdraviti se na ~i na interni kliniki; zdrav. žarg. pasti na ~i na izpitu iz interne medicineintêrno -ega s, pojm. (ȇ) obravnavati kaj ~ega notranjegaintêrnost -i ž, pojm. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
izmed [poudarjeno ízmed] predl. z rod., nasprotnostni par je med s tož.
1. izhodiščni prostor. Sonce sije ~ oblakov
2. izbirni Eden ~ vas me bo izdal; najboljši ~ vseh; najlepša ~ deklic; eden (~) največjih skladateljev
3. vezljivostni izvoliti predsednika ~ članov odbora; Žival je bila nekaj ●~ psa in volka med psom in volkom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
iznad [poudarjeno íznad] predl. z rod., nasprotnostni par je nad s tož.
1. izhodiščni prostor. prileteti ~ streh; žarki ~ gor; skloniti se ●~ bolnika nad bolnika
2. količinski temperatura ●~ sto stopinj nad sto stopinj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
izpod [poudarjeno ízpod] predl. z rod., nasprotnostni par je pod s tož.
1. izhodiščni prostor. štrleti ~ napušča; prilesti ~ postelje; priteči ~ Karavank; Luč visi ~ stropa; poud. spraviti (se) ~ nog |umakniti (se)|
2. vezljivostni osvoboditi se ~ okupatorja
3. lastnostni pogledovati ~ čela |plašno, skrivaj|; proizvodnja ostaja ●~ normale pod normalo; mladina ●~ 14 let pod 14 leti; prodajati blago ●~ cene pod ceno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
izpred [poudarjeno ízpred] predl. z rod.
1. izhodiščni prostor. Avtobus odpelje ~ gostilne; °Avto stoji ~ garaže pred garažo
2. časovni To je popevka ~ sedmih let; Vračajo se razmere ~ vojne |take, kakor so bile pred vojno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ízven3 [və] nepravi predl. z rod. (ȋ)
1. mestovni prostorski zunaj: zidati ~ gradbenega okoliša; stanovati ~ Ljubljane
2. časovni sprejemati stranke ~ uradnih ur; publ. ~ sezone pred sezono in po njej
3. določevalni Predstava je ~ abonmaja; publ.: biti ~ nevarnosti iz nevarnosti; Otrok se je rodil ~ zakona je nezakonski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
izvíren -rna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ mislec; redk. ~o pokrivalo nenavadno; Snov povesti je ~aizvírni -a -o (ȋ) ver. ~ grehizvírna -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) povedati kako ~oizvírno -ega s, pojm. (ȋ) napisati kaj ~egaizvírnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
izza [poudarjeno ízza] predl. z rod., nasprotnostni par je za s tož.
1. izhodiščni prostor. ~ gore je vzšla luna; vstati ~ mize; pripeljati ~ ovinka; hoditi v šolo ~ Vrha iz Zavrha
2. časovni, redk. znamenje ~ turških časov iz; ~ kongresa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kájžarski -a -o (ȃ) ~ otrokkájžarska -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) oženiti se s ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kákšen -šna -o vpraš. kak. zaim. (á)
1. ~ klobuk želite; ~o vreme bo jutri; ~ pa si; ~a si pa šla na ples; Ne vemo še, ~ je po značaju
2. kateri: ~o barvo želite; ~o ime ste izbrali za deklico
3. poud. ~a neki lepota je to |nikakršna|
4. poud.: ~a škoda zanj |velika|; ~o obleko ima |lepo, grdo|kákšna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~o so mi zagodli |neprijetno reč|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
katéri1 -a -o vpraš. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) ~ dan je danes; ~o mesto je to; ~a je bila Anka; ~ega leta se je rodil Shakespearekatéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~ hoče na vrh po tej strmi potikatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) ~ se bo poročila prva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
katéri2 -a -o ozir. vrst. zaim. (ẹ̑)
1. kateri koli: ~o uslužbenko je prosil za pojasnilo, vsaka ga je poslala k drugemu okencu; ~a vrata je skušal odpreti, vsaka so bila zaklenjena
2. pred neponovljeno odnosnico roman, o ~em govorimo; gospodinje, pri ~ih je stanoval; delovno mesto, o ~em je sanjal dvajset letkatéri -ega m, člov. (ẹ̑) ~ega se bojiš, tega ne ljubiškatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑) ~ pride k temu delu, ga hitro zamenja z drugimkatéro -ega s (ẹ̑) Ni vedel, ~ je prvo: dom ali domovina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
katéri3 -a -o poljubn. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Se ~ učenec prijavlja za to nalogo; Če ~a gospa ne more več hoditi, se lahko pelje; Če se ~o mesto ni vdalo, so ga po zavzetju razrušilikatéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~i hočete biti prej na vrhu, lahko greste po tej strmi bližnjicikatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) Nekdo trka. Naj mu gre ~a odpret; Mar ~a ni lepa, dokler je mladakatéro -ega s (ẹ́; ẹ̑) Biti v taborišču ali služiti tuji vojski: ali je ~emu mogoče dajati prednost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
katéri kóli -a ~ -o ~ tudi katérikóli -akóli -okóli poudar. ozir. poljubn. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) Vzemi si rožo, ~o ~ hočeš; ~ ~ sorodnik; ~a ~ stran; ~o ~ mesto;katéri kóli -ega ~ tudi katérikóli -egakóli m, člov. (ẹ̑ ọ̑) Tako dekle si lahko izbere ~ega ~katéra kóli -e ~ tudi katérakóli -ekóli ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑ ọ̑) ~i ~ se je skušal približati, vsaka ga je zavrnila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
klásičen -čna -o (á) skoraj ~ roman; poud. ~ primer skoposti |značilen|klásični -a -o (á) ~ filolog; ~ jezik |stara grščina ali latinščina|; ~a lepota; redk. ~a estetika klasicistična estetikaklásična -e ž, rod. mn. -ih (á) knj. pog. hoditi na ~o na klasično gimnazijoklásičnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
klén -a -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) neobč.: ~ izraz jedrnat; ~ rod čvrst, krepekklénost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) neobč.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
klópca -e ž, rod. mn. tudi klópic (ọ̑) manjš. vrtna ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kóčarski -a -o (ọ̑) pokr. bajtarskikóčarska -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) pokr. poročiti se s ~o z bajtarsko hčerjo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kolónjski -a -o (ọ̑) ~a vodakolónjska -e ž, snov., rod. mn. -ih (ọ̑) prakt.sp. dišati po ~i po kolonjski vodi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
komparatíven -vna -o (ȋ)komparatívni -a -o (ȋ) ~a književnost primerjalna književnost; jezikosl. ~a oblika primerniškakomparatívna -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) prakt.sp. vpisati se na ~o na oddelek za primerjalno književnostkomparatívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kôncem● nepravi predl. z rod. (ó) konec: Zbornik je izšel ~ marca; hiša ~ vasi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kônec4 nepravi predl. z rod. (ó) ~ vasi; ~ meseca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kònj kônja m s -em živ., mest. ed. tudi kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. tudi kónjih (ȍ ó) osedlati ~a; slabš. Ti si pa res ~ |velik, neroden človek|; šah. vzeti damo s ~em s skakačem; šport. skakati čez ~akônjev -a -o (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
korenjáški -a -o (á) poud.: ~ rod |krepek, čvrst|; ~a postava |velika, močna|; biti zelo ~ |pogumen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kosmàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~a žival; poud.: ~a laž |velika, očitna|; ~a šala |nespodobna, opolzka|; nevtr. biti ~ po prsihkosmáti -a -o (á) gosp. ~ prejemek; ~a težakosmáta -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. povedati marsikatero ~o |nespodobno, opolzko šalo|; kletv. tristo ~ihkosmátost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kràj2 nepravi predl. z rod. (ȁ) star. ob, zraven: Hiša stoji ~ gozda; primakniti stol ~ postelje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
krátek -tka -o; krájši -a -e, star. kráčji -a -e (á; ȃ; ȃ) ~ kol; Obisk je bil ~; poud. Zelo ~a bova |Hitro bova opravila, se pogovorila|krátki -a -o (á) jezikosl. ~ samoglasnikkrátka -e ž, rod. mn. -ih (á) neknj. ljud., poud. potegniti, povleči (ta) ~o |doseči manj ugodno rešitev|na krátko nač. prisl. zv. (á) ~ ~ postriženv krátkem čas. prisl. zv. (á) ~ ~ se vrnitipred krátkim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ kaj izvedetikrátkost -i tudi kratkóst -i ž, pojm. (á; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
krêpek -pka -o in krepák krêpka -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ fant; poud.: ~ spanec |trden|; ~i zobje |močni|; ~a hrana |zelo hranljiva, kalorična|; ~a laž |velika, očitna|; ~e poteze obraza |zelo vidne, izrazite|; ~a psovka |groba, žaljiva|krêpki -a -o (é) ~ tiskkrêpka -e ž, rod. mn. -ih (é) poud. Ta je pa res ~ |Ta novica, izjava je težko verjetna|krêpko -ega s, pojm. (é) poud. spiti kaj ~ega |žganje|krêpkost -i tudi krepkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
krí1 krví ž kŕvi -- kŕvi -jó snov. (ȋ ȋ)
1. ~ mu teče iz nosa
2. pojm., poud.: postati meso in ~ |uresničiti se|; piti komu ~ |izkoriščati, mučiti koga|; v ~i, s ~jo zatreti upor |z velikimi človeškimi žrtvami|; braniti se do zadnje kaplje ~i |do konca|; prelivati ~ |bojevati se, ubijati|
3. poud.: skušati krotiti svojo ~ |temperament|; gosposka ~ |rod|; biti iste ~i |iste narodnosti; sorodnik|; ~ ni voda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
krížem2 nepravi predl. z rod. (ȋ) hoditi ~ sveta sem in tja po svetu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
króg3 nepravi predl. z rod. (ọ̑) star. okrog, okoli: hoditi ~ hiše; vrniti se ~ desetih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
kvántarski -a -o; bolj ~ (ȃ) poud. ~e šale |prostaške, nespodobne|kvántarska -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) poud. govoriti same ~e |prostaške, nespodobne šale|kvántarskost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
láčen -čna -o; bolj ~ (á ȃ á) ~ begunec; poud. imeti doma pet ~ih ust |otrok|; lačen česa ~ kruha; poud. biti ~ ljubezni |zelo si je želeti|láčni -ega m, člov. (á) nasititi ~egaláčna -e ž, rod. mn. -ih pojm. (á) neknj. pog., poud. imeti ta ~o |veliko jesti, a biti suh|láčnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
láncia -ie [ča] ž, rod. mn. lánci [lanč] (ȃ) |avtomobil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Léo -a m, oseb. i. (ẹ̑)Léa -e ž, rod. mn. Lêj oseb. i. (ẹ̑)Lêjin -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lép -a -o tudi lép -a -ó; -ši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ẹ̑) ~ fant; poud.: ~ dan |sončen, jasen|; pisati ~ jezik |pravilen, izrazno bogat|; ~ rezultat |zelo dober|; doživeti ~o starost |visoko|; plačati ~o vsoto |precej veliko, precejšnjo|; imeti vedno ~o stanovanje |čisto, pospravljeno|; iron. ~ prijatelj, ki te v nesreči zapusti |slab|; biti ~ v obraz; poud. Vedno je ~ |se lepo oblači|; Hvala ~a |vljudnostni izraz, navadno hvaležnosti|lépi -a -o (ẹ́) neobč. ~ spol ženskelépi -ega m, člov. (ẹ́) Zbrali so se sami ~ilépa -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) ~e ne dobi, grde ne maralépo -ega s, pojm. (ẹ́) ~ v umetnostilépše -ega s, pojm. (ẹ̑) reči kaj zaradi ~ega |zaradi boljšega vtisa|na lépem čas. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ (vsem) ~ odpotovati |nenadoma, nepričakovano|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
letèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) visoko ~a pticaletéči -a -e (ẹ́) neznani ~ predmet; žival. ~e vevericeletéča -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog. motorizirana prometna policija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lévi -a -o (ẹ́) ~a roka; ~a politična stranka; poud.: vstati z ~o nogo |biti slabo razpoložen|; narediti kaj z ~o roko |z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno|léva -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) pisati z ~o; korakati: ~, desna; od ~e proti desni; zaviti v ~o; hoditi po ~i; obrt. plesti ~e leve pentljelévost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ljúb -a -o tudi ljúb -a -ó; -ši -a -e (ȗ ú ú; ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ ȗ ọ̑; ú; ȗ) Umrl je moj ~i mož; slovo od ~ega prijatelja; Obiski mi niso ~i; poud. ves ~i dan |ves dan|; neobč. ~ pogled prijeten, prijazen; ljub komu/čemu biti ~ staršemljúbi -a -o (ú; v nagovoru ȗ) ~ prijatelj |v nagovoru|ljúbi -ega m, člov. (ú; ȗ) izgubiti svoje ~e; star. njen ~ fantljúba -e ž, člov., rod. mn. -ih (ú; ȗ) ~e moje, kmalu se vrnem; star. njegova ~ deklenàjljúbša -e tudi nájljúbša -e ž, rod. mn. -ih člov. (ȁȗ; áȗ) zapeti svojo ~oljúbo -ega s, pojm. (ȗ) uničiti vse, kar je komu ~; tebi na ~ljúbost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ljúbljen -a -o (ú) premalo ~ otrokljúbljeni -a -o (ȗ) poud. |ljubi, dragi|: ločitev od ~ega dekleta; v osmrtnicah Umrl je naš ~ očeljúbljeni -ega m, člov. (ȗ) govoriti z ~imljúbljena -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) poslavljati se od ~eljúbljenost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ljúdski -a -o (ȗ) ~ ples; veliko ~o zborovanje; star. ~a šola osnovna šola; biti preprost in ~ljúdska -e ž, rod. mn. -ih (ȗ) prakt.sp. zapeti kakšno ~o ljudsko pesemljúdsko -ega s, pojm. (ȗ) star. delati škodo na ~em, po ~em na tujem, po tujemljúdskost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lóg1 -a m, rod. mn. tudi logôv mest. mn. tudi logéh (ọ̑) skrivati se v ~u; poud. pesmi iz domačih in tujih ~ov |domače in tuje pesmi|; neobč.: travnik; gozd
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lóggia -ie [lodža] ž, rod. mn. lóggi [lodž] (ọ̑); gl. loža
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
lôvski -a -o (ó) ~ peslôvska -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati kako ~o |neverjetno zgodbo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
májcen -a -o [cə] (ȃ) manjš.; poud. |zelo majhen|: ~a pikapolonica; biti še ~májcena -e [cə] ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) manjš.; poud. Ne boj se, ~ |mala|májceno -ega [cə] s, člov. (ȃ) manjš.; poud. sosedovo ~ |malo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od bratamáli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivománjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovčeknàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malegamájhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~enàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~emála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnicomálo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popuščamájhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
málokatéri -a -o tudi málo katéri ~ -a ~ -o mnog. vrst. zaim. (áẹ́; áẹ̑) ~ ga še pomni; ~a stara hiša je še lesenamálokatéri -ega m, člov. (áẹ́; áẹ̑) ~ v vasi še uspešno kmetujemálokatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (áẹ́; áẹ̑) ~a se ga še spomni; poud. Všeč mu je kakor ~ |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mánjkati -am nedov. -ajóč, -áje; mánjkanje (ȃ) Na polici ~ajo štiri knjige; manjkati komu Tu mu ničesar ne ~a; šalj. ~a mu eno kolesce v glavi |je nekoliko čudaški|; s smiselnim osebkom v rod. Zmeraj mu ~a denarja; poud. Samo tega še ~a |To bo stanje še poslabšalo|; manjkati do česa Do roba ~a še 2 cm je še 2 cm; Do svitanja ~a še pet ur je še pet ur; brezos., poud. Malo je manjkalo, pa bi bil padel |Skoraj bi bil padel|mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
màrsikatéri -a -o mnog. zaim. (ȁẹ́; ȁẹ̑)
1. vrst. V ~em oziru ga prekaša
2. količ. prečuti ~o noč; ~o mesto je tedaj zgorelomàrsikatéri -ega m, člov. (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi se vojski rad izmuznilmàrsikatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ bi ga vzela, če bi imel več pod palcem; nečlov., knj. pog. ~o reči v veseli družbi povedati več domislic, šal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
másten -tna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ kos mesa; poud.: ~ zaslužek |zelo velik, obilen|; ~a šala |nespodobna|; ~a zaušnica |silovita, močna|mástni -a -o (á) publ. ~i tisk krepki tiskmástna -e ž, pojm., rod. mn. -ih (á) poud. pripovedovati ~e |nespodobne šale|mástno -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~egamástnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
matemátičen -čna -o (á) poud. ~a natančnost |zelo velika|matemátični -a -o (á) ~ obrazecmatemátična -e ž, rod. mn. -ih (á) šol. žarg. pisati ~o matematično šolsko nalogomatemátičnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
máterin -a -o (ȃ; ȃ) ~ obraz; ~ jezik materni jezik; poud. biti čisto ~ |podoben materi|máterina -e ž, pojm., rod. mn. -ih (ȃ) ~ je obveljala |beseda, zahteva|po máterino primer. prisl. zv. (ȃ) star. ~ ~ skrbeti za koga po materinsko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
meglà -è in mègla -e [mə] ž, rod. mn. mègel tudi meglá snov. (ȁ ȅ; ə̀) ~ se dviga; vremen. nizka, visoka ~; poud. pregnati ~o iz duše |nejasnost, negotovost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mésečen -čna -o [sə] (ẹ̑) ~ človek; ~a nočmésečni -a -o [sə] (ẹ̑) ~a vozovnicamésečna -e [sə] ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. kupiti ~o mesečno vozovnicomésečnost -i [sə] ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
meščánski -a -o (ȃ) ~a družbameščánska -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) zgod. končati tri ~e tri razrede meščanske šolemeščánsko -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njempo meščánsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se vestimeščánskost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
milostljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) star. ~ vladar usmiljen, prizanesljivmilostljívi -a -o (í) star. ~ gospod |v nagovoru|milostljíva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) star. pozdraviti ~omilostljívost -i ž, pojm. (í) star.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mímo3 nepravi predl. z rod. (ȋ) Sava teče ~ Brežic; star. slediti komu ~ svoje volje kljub, proti; publ. Vlada šteje ~ predsednika še deset članov poleg; pravn. delati kaj ~ veljavnih predpisov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mímoidóči -ega m, člov. (ȋọ́) pogledi ~ih v izložbomímoidóča -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Mírna1 -e ž, rod. mn. Mirn zem. i. (ȋ; í) na ~imírnski -a -o (ȋ; í)Mírnčan -a m, preb. i. (ȋ; í)Mírnčanka -e ž, preb. i. (ȋ; í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Mírna2 -e ž, rod. mn. Mirn zem. i. (ȋ; í) |slovenska reka|mírnski -a -o (ȋ; í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premladmládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomladmlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~omládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~emlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emumláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snahanàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se možimládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijateljamládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Mládi ród -ega -ú m, druga enota dalje rôdu tudi ródu -- rôdu tudi ródu -om stvar. i. (á ọ̑) |slovenska revija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) marsikateri: ~ človek gre tod mimo; ~i ljudje ne vedo več, kaj hočejo; ~a želja se nam ni izpolnila; ~e ženske so šle za dojilje v Egipt; pred ~imi leti velikomnógi -ega m, člov. (ọ̑) S te stene je ~ zdrsnil v smrt marsikaterimnóga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je umrla prezgodaj marsikatera
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mnógokatéri -a -o mnog. vrst. zaim. (ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑) marsikateri: ~a knjiga je ostala neprebranamnógokatéri -ega m, člov. (ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑) ~ je pogledal za njomnógokatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑ẹ́; ọ̑ẹ̑) ~o so poslali na računalniški tečaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
mój môja -e prvoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bogmój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastninepo môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji voljipo môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
môški2 -a -o (ó) ~ potomec; poud. ~ značaj |odločen, pogumen|; ~e hlače; ~e poteze; poud. njegova ~a moč |spolna moč|môška -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati kako ~o |odločno, pogumno besedo|môško -ega s, pojm. (ó) poud. najti kaj ~ega na kom |odločnega, pogumnega|po môško prisl. zv. (ó) poud. ~ ~ prenašati nesrečo |pogumno|môškost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
možàt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) poud.: ~ značaj |odločen, pogumen|; ~a postava |močna|možáta -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. reči kakšno ~o |odločno, pogumno besedo|možátost -i ž, pojm. (á) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nág -a -o tudi nág -a -ó (ȃ á á; ȃ á ọ̑) ~ otrok; do pasu ~nági -ega m, člov. (á) ~i v kampunága -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~e v kampu; nečlov., poud. po ~i našeškati |po goli zadnjici|nágo -ega s, pojm. (á) sleči se do ~ega; poud. do ~ega koga razkrinkati |popolnoma|nágost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nagovorjèn -êna -o (ȅ é é) biti vljudno ~nagovorjêni -ega m, člov. (é) ~ ni odgovorilnagovorjêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é)nagovorjênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
namésto nepravi predl. z rod. (ẹ̑) narediti kaj ~ drugih; Pojdi tja ~ mene; ~ danes pridi jutrinamésto da protiv. vez. zv. (ẹ̑) ~ ~ bi delal, postopa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nasproti [poudarjeno naspróti] predl.
I. z daj.
1. mestovni prostorski sedeti ~ ženinu in nevesti; okno ~ vratom; Spomenik stoji ~ sodišču
2. smerni prostorski postaviti stol ~ peči; grem ~ gostom naproti
3. vezljivostni budnost ~ sovražniku; nezaupljivost ~ vsaki novosti; zločini ●~ človeštvu proti človeštvu, zoper človeštvo; neobč. surov ~ protestnikom do protestnikov; padanje cen ~ decembru v primerjavi z decembrom
II. z rod. trgovina ~ cerkve; stanovati ~ hotela
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nastopajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) pogosto ~ igralecnastopajóči -ega m, člov. (ọ́) visoka raven ~ih v operinastopajóča -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svojenàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljiščapo náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabipo nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
navŕh3 nepravi predl. z rod. (ȓ) mestovni prostorski zložiti obleko ~ knjig
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ne [poudarjeno nè] nik. člen.; pred ..bi (nê bi), pokr. pred ..čem nê../né.. (pokr. nêčem, néčem); v zvezi s hočem, imam varianta n.. (nóčem, nímam); pred ..sem varianta ní.. (nísem); pri nik. zaim. nič v im./tož. varianta nì.. (nìč); pred izpuščenim glag. poudarjeno nè (On ve, jaz pa ne; Ti si doma, jaz ne; Si bil tam? -Ne.) ~ vem, kaj je temu otroku; Vrnil se še ~ bom; Oče tega ~ ve; namesto tož. predmeta zahteva rod. Staršev ~ spoštuje dovolj; namesto osebka v im. zahteva glag. biti sem s pomenom 'obstajati', 'nahajati se', 'dogajati se' smiselni osebek v rod. Naše hiše ~ bo več tam; Te težave kmalu ~ bo več; Sejma ~ bo več v Kranju; Niti ●dveh minut te ne bom čakal → dve minuti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nédrje -a s, rod. mn. -rij (ẹ̑) neobč. (ženske) prsi: belo ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nèimenován -a -o (ȅá) ~a dobrotnica; biti, ostati ~nèimenováni -a -o (ȅá) mat. ~o številonèimenováni -ega m, člov. (ȅá) prispevek ~ega;nèimenována -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȅá)nèimenovánost -i ž, pojm. (ȅá)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nekatéri1 -e -a tudi nekatêri -e -a mn. mnog. količ. zaim. (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) ~ ljudje; ~e reke; ~a vprašanjanekatéri tudi nekatêri m mn., člov. (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) ~ so bili drugačnega mnenjanekatére tudi nekatêre ž mn., člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) Z ~imi so se godile hude stvari
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nekatéri2 -a -o tudi nekatêri -a -o mnog. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) star. marsikateri: ~ tuj človek je prespal pod našo streho; Ob bolnem otroku je prečula ~o nočnekatéri -ega tudi nekatêri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) star. marsikateri: ~ je pri nas dobil jesti in streho nad glavonekatéra -e tudi nekatêra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑; é; ȇ) star. marsikatera: ~ je v zavetišču našla drugi dom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ihneúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nèzadôsten -tna -o (ȅó) ~ podateknèzadôstni -a -o (ȅó) ~ učni uspehnèzadôstna -e ž, rod. mn. -ih (ȅó) šol. žarg. imeti same ~e pri matematiki nezadostne ocenenèzadôstnost -i ž, pojm. (ȅó) ~ dokazov; neobč. ~ metode neprimernost, pomanjkljivost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nezvést -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) ~ mož; nezvest komu/čemu ~ ženi; star. postati ~ svoji obljubi ne je držati, izpolnitinezvésta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) pozabiti ~o |dekle, ženo|nezvéstost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
njegôv -a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvonjegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitevnjegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljiščupo njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, voljipo njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
njén -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. ženske podstave (ẹ́)
1. ~ mož; ~a hiša; ~o ročno delo
2. ~ nasmeh; ~a dobrota
3. ~ avtobus odhaja okrog poldneva; ~ pesnik je Simon Gregorčič |njen najljubši|
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njeno visočanstvonjén -ega m, člov. (ẹ́) knj. pog., poud. Ali je to ~ |njen mož, fant, otrok|njéna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog., poud.: Sta ti ~i |njeni hčerki|; ~e so izselili |njene bližnje sorodnike|njéno -ega s, pojm. (ẹ́) prakt.sp. Na ~em ne smemo zidati na njenem zemljiščupo njéno nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, voljipo njénem nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nobèn2 -êna -o tudi nobèn -a -o cel. nik. količ. zaim. (ȅ ȇ ȇ; ȅ) |niti eden|: ~ človek; ~a hiša; ~o mesto; ~i možgani; ~e vilice; Ura zamujena ne vrne se ~a; Nima ~ih dokumentov; ~ih neumnosti, prosim; Pri ~em delu ni zbrannobêden [də] nobênega m, člov. (ȇ ȅ) ~ (izmed njih) ga ni spoznal; O tem z ~im nisem govorilnobêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ ȅ) ~ ga ni marala; pojm., knj. pog., poud. ~e nam ni ostal dolžan |Na vse se je odzval|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nôčen -čna -o (ó)nôčni -a -o (ó) ~ čuvaj; ~ metulj; poud. biti pravi ~ ptič |rad ponočevati|nôčna -e ž, rod. mn. -ih (ó) žarg. imeti ~o delati v nočni izmeninôčnost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nôga -e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah
2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen|; knj. pog. živeti na veliki ~i razkošno, razsipno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nosèč -éča -e (ȅ ẹ́ ẹ́) darove ~i Danajcinoséči -a -e (ẹ́) dispanzer za ~e ženskenoséča -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) prehrana ~ih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o letonovêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovinenàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnostnôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefunôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesminôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~imna nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znovapo nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj nareditinovóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nôvodôšli -a -o (ó/ȏó) ~ popotniknôvodôšli -ega m, člov. (ó/ȏó) pozdravljati ~enôvodôšla -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó/ȏó)nôvodôšlost -i ž, pojm. (ó/ȏó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
obákraj2 nepravi predl. z rod. (ȃ) neobč. na obeh straneh: postaviti zasedo ~ ceste
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
óboa -e ž, rod. dv. in mn. óboj (ọ̑) igrati ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
obveščeválen -lna -o (ȃ) ~a dejavnostobveščeválni -a -o (ȃ) ~i agent; ~a službaobveščeválna -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) prakt.sp. obveščevalna služba
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
odrásel -sla -o [-u̯] (á; ȃ á á) ~a žival; biti ~odrásli -a -o (á) ~ človekodrásli -ega m, člov. (á) ~ odhajajo na deloodrásla -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~e se možijoodráslo -ega s, skup. (á) poud. ~ in mlado je navdušeno |odrasli ljudje|odráslost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
okóli2 nepravi predl. z rod. (ọ̑)
1. sedeti ~ mize; ~ hiše je ograja; publ.: Razprava se vrti ~ istega vprašanja |razpravljajo samo o njem|; zapleti ~ gradnje cest ob gradnji; poud.: sukati se ~ koga |posvečati mu veliko pozornost|; dati komu eno ~ ušes |udariti ga|; letati ~ zdravnikov |pogosto iskati njihovo pomoč|
2. Cesta zavije ~ hriba; smehljaj ~ ust; biti doma nekje ~ Bleda |v okolici|
3. priti ~ desetih; temperatura ~ nič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
okólje -a s, rod. mn. -lij (ọ̑) vživeti se v novo ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
okrílje -a s, rod. mn. -lij (ȋ) neobč.: vzeti otroka pod svoje ~ v varstvo, zaščito; posvetovanje pod ~em svetovne organizacije pod pokroviteljstvom; publ.: reševalci v ~u planinskega društva pri planinskem društvu; hoditi v ~u teme v temi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
okróg3 nepravi predl. z rod. (ọ̑)
1. zbrati se ~ mize; neknj. pog. povpraševati ~ sosedov pri (vseh) sosedih; publ. hrup ~ previsokih plač zaradi; poud.: ~ in ~ obzidja so bili sovražniki |povsod okrog|; Pogovor se suka ~ počitnic |o počitnicah|; sliniti se ~ predpostavljenih |prilizovati se jim|
2. zaviti ~ bloka na desno; biti komu tesno ~ srca
3. priti ~ enajstih, enajste (ure)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
okrógel -gla -o [-u̯]; bolj ~ (ọ́) ~ kamen; poud.: imeti ~ hrbet |ukrivljen|; posoditi ~ih dvesto tisoč tolarjev |približno|; ~a letnica |z ničlo na koncu|; peti ~e pesmi |vesele, razposajene|; ~e skladbe |živahne, poskočne|; omilj. ~a ženska |debela|; publ. prirediti ~o mizo |sproščen pogovor o problemu|; poud. pogosto biti ~ |vinjen|; okrogel v kaj biti ~ ~ obrazokrógli -a -o (ọ́) ~ oklepaj ‹()›okrógla -e ž, rod. mn. -ih (ọ́) poud. igrati same ~e |živahne, poskočne skladbe|okróglo -ega s, pojm. (ọ́) poud. imeti kaj ~ega v žepu |denarja|okróglost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
óni -a -o kaz. vrst. zaim. najbolj oddaljenega (ọ̑) ~ gospod v kočiji je bil cesar; ~a hiša ob potoku; ~a poslednja skrivnost življenja; oditi s tega sveta na ~ega; Nekaj vpitja se je slišalo z ~e strani Save; To je ~ človek, kako se že pišeóni -ega m, člov. (ọ̑) Ti boš povabljen, ~ pa ne; Z ~im je hodila več let; Prebivalci so bili deloma kmetje deloma delavci. Onih je bilo manj, so pa bili bolj premožni; Ali ~ ne pride? |določena oseba|óna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je spet telefonirala; poud. ~ s koso |smrt|óno -ega s, pojm. (ọ̑) ukvarjati se s tem in ~im; psih. človekovo ~ |id|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ónile ónale ónole kaz. zaim. določnejšega oddaljenega, del pred ..le se sklanja kot óni (ọ̑) ~ človek pred trgovino je naš sosed; Stopimo v senco pod ~e lipoónile ónegale m, člov. (ọ̑) poud. Še onemule povej novicoónale ónele ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) poud. ~ zmerom vse veónole ónegale s, pojm. (ọ̑) Onegale nihče ne bo verjel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ónkraj2 nepravi predl. z rod. (ọ̑) ~ ograje je hud pes; ljudje z ~ meje; poud. obljubljati srečo ~ groba |po smrti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ónstran2 nepravi predl. z rod. (ọ̑) imeti sorodnike ~ meje; preseliti se ~ reke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
osében -bna -o; bolj ~ (ẹ̑) zelo ~ pogled na stvari; biti ~ v polemiki; oseben do koga biti preveč ~ ~ sodelavcevosébni -a -o (ẹ̑) ~ dohodek; jezikosl.: ~ zaimek; ~a glagolska oblikaosébna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. zahtevati ~o osebno izkaznico; šport. žarg. narediti pet ~ih osebnih napakosébno -ega s, pojm. (ẹ̑) usklajevanje ~ega in neosebnega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
osemnájsti -a -o [sə] vrstil. štev. (á) ~ rojstni dan ‹18.›; ~o stoletje |1701—1800|osemnájsta -e [sə] ž, rod. mn. -ih (á) Oglasi se po ~i |po 18. uri|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ôsmi -a -o vrstil. štev. (ó) ~ maj ‹8.›; (dne) ~ega oktobra; klicati po ~i uri |po 8. uri; po 8h; po 8.00; po 20. uri; po 20h; po 20.00|; ~ del celote osmina; poud. naložiti si ~ križ |biti star osemdeset let|ôsmi -ega m (ó) praznik 15. ~ega ‹8.› |15. avgusta|ôsma -e ž, rod. mn. -ih (ó) priti pred ~o |pred 8. uro; pred 20. uro|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
osnôven -vna -o; -ejši -a -e (ȏ; ȏ) ~a naloga; poud. njegova ~a napaka |velika, glavna|osnôvni -a -o (ȏ) ~a šola; jezikosl. ~a oblika samostalnikaosnôvna -e ž, rod. mn. -ih (ȏ) knj. pog. imeti samo ~o osnovnošolsko izobrazboosnôvno -ega s, pojm. (ȏ) spregledati kaj ~egaosnôvnost -i ž, pojm. (ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ožílje -a s, rod. mn. -lij skup. (ȋ) imeti zoženo ~; poud. električno ~ |omrežje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ožrêlje -a in ožrélje -a s, rod. mn. -lij (ȇ; ẹ̑) vet. vneto ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pámeten -tna -o; -ejši -a -e in -êjši -a -e (á; á; ȇ) ~ človek; poud. poiskati kak ~ način |primeren, ustrezen|; biti dovolj ~; poud. še ne biti ~ pri teh letih |čustveno uravnovešen, umirjen|pámetni -ega m, člov. (á) poslušati ~egapámetna -e ž, rod. mn. -ih (á) povedati nekaj ~ihpámetno -ega s, pojm. (á) napisati kaj ~egapametnêjši -ega m, člov. (ȇ) ~ odnehapámetnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pečkà -è in pèčka -e [pə] ž, rod. mn. pèčk tudi pečká tudi pečák (ȁ ȅ; ə̀) bučne ~e; poud. imeti denarja kot ~á |zelo veliko|; neobč. slivova ~ koščica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
peškà -è in pèška -e [pə] ž, rod. mn. pèšk tudi pešká (ȁ ȅ; ə̀) odstraniti jabolku ~e pečke
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
peterokrák -a -o in peterokràk -áka -o (ȃ; ȁ á á) ~o znamenjepeterokráki -a -o (á; ȃ) ~a zvezdapeterokráka -e ž, rod. mn. -ih (á; ȃ) prakt.sp. pripeti ~o na kapo peterokrako zvezdopeterokrákost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega januarja ‹5.›; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 5. uri; ob 5h; ob 5.00; ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~ del celote petina; zgod. ~a kolona; poud. biti za ~o kolo |nepotreben, odveč|pêti -ega m, člov. (é) Na tekmovanju se je spoprijel s ~im; nečlov. roditi se 11. ~ega ‹5.› |11. maja|pêta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Od desetih so izbrali ~o; nečlov. pripeljati se ob ~i |ob 5. uri; ob 17. uri|; avt. žarg. prestaviti v ~o v peto prestavov pêto zapored. prisl. zv. (é) Tudi ~ ~ jim ni uspelo zmagati petič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
petnájsti -a -o vrstil. štev. (á) roditi se ~ega junija ‹15.›; ~a zmagapetnájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 15. uri|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Pía -e [pija] ž, rod. mn. Pij oseb. i. (ȋ)Píjin -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
píker -kra -o; -ejši -a -e (í; í) ~ človek; biti preveč ~píkra -e ž, rod. mn. -ih (í) izreči kako ~opíkrost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
plemenít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ človek; biti ~plemeníti -a -o (ȋ) ~ rod; Julij ~ ‹pl.› Kleinmayrplemenítost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pobóžen -žna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ menih; vznes. ~ spomin na očeta |zelo spoštljiv|; poud. njegova ~a želja |neizpolnljiva, neuresničljiva|; star. ~e knjige verske, nabožne; biti ~pobóžna -e ž, rod. mn. -ih (ọ́) prepevati ~epobóžnost -i ž, pojm. (ọ́) kazati ~; števn. udeležiti se ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
podežêlje -a s, rod. mn. tudi podežêlij (ȇ) živeti na ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
podólje -a s, rod. mn. tudi podólij (ọ̑) kraško ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
podrejèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ položaj; podrejen komu/čemu biti ~ vladarjupodrejêni -ega m, člov. (é) neprijazno ravnati s ~imipodrejêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) odnos do ~epodrejênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
podzémen -mna -o (ẹ̑)podzémni -a -o (ẹ̑) ~ kabel; ~a železnicapodzémna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. peljati se s ~o s podzemno železnico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pokójni -a -o (ọ̑) ~ oče; biti že ~pokójni -ega m, člov. (ọ̑) spomin na ~egapokójna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) žalovati za ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pôldne -dnéva [u̯d] s, v prislovni rabi: rod. ed. pôldne, or. ed. tudi pôldnem (ȏ ẹ̑) do ~ ležati; pred ~om oditi; zvoniti ~; priti do ~, proti ~u; neobč. Sonce se vzpenja v ~ v zenit
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
póleg2 [tudi lə] nepravi predl. z rod. (ọ̑)
1. stati ~ direktorja; posaditi otroka ~ sebe; park ~ jezera ob jezeru
2. Rastlina potrebuje ~ vlage tudi sončno svetlobo; v vezniški rabi Dela v tovarni, ~ tega pa študira
3. ~ njega je kakor pritlikavec
4. star. ~ vsega bogastva je siromak kljub vsemu bogastvu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pôlkònj -kônja [u̯k] m s -em člov., mest. ed. tudi pôlkónju, rod. mn. tudi pôlkônjev, mest. mn. tudi pôlkónjih (ȏȍ ȏó) psoglavci in ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ponarodèl -éla -o in ponarodél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ napevponarodéli -a -o (ẹ́) ~a pesemponarodéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) prakt.sp. zapeti nekaj ~ih ponarodelih pesmiponarodélost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pônev -nve ž, rod. mn. pônev (ó) peči v ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
porodníški -a -o (ȋ) ~a pomočporodníški -ega m (ȋ) prakt.sp. biti na ~em na porodniškem dopustuporodníška -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) prakt.sp. biti na ~i na porodniškem dopustu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
poskôčen -čna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~a veverica; biti vesel in ~poskôčna -e ž, rod. mn. -ih (ó) zaigrati nekaj ~ihposkôčnost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
posréd nepravi predl. z rod. (ẹ̑) knj. pog. po sredi: speljati cesto ~ doline
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pót1 -a m, mn. póta s in póti m, rod. mn. pótov (ọ́; ọ̑; pọ̑ta)
1. star. pot ž: čakati ob ~u; spremiti do pol ~a; oditi vsak svojim ~om in ~em |po svoji poti|; pojm. biti na ~u |potovati|; spraviti koga na pošten ~
2. star.: dobiti kaj po pravičnem ~u po pravični poti; drugi ~ drugič, drugikrat; mnogo ~ov se srečati večkrat; Po tem ~u ne dosežemo ničesar tako, na tak način; urad. sporočiti uradnim ~om uradno; hoditi čudna ~a |biti poseben, nenavaden človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pótom nepravi predl. z rod. (ọ̑) urad. z, po: obvestiti koga ~ pisma; izterjati dolg ~ sodišča
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
povŕh2 nepravi predl. z rod. (ȓ) knj. pog. povrhu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
povŕhu2 nepravi predl. z rod. (ȓ) ~ srajce nositi suknjič; poud. ~ kazni vzeti še vozniško dovoljenje |poleg|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
práfára -e ž, rod. mn. tudi práfará (ȃá) zgod. |velika župnija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prámeglà -è in prámègla -e [mə] ž, rod. mn. prámègel tudi prámeglá snov. (ȃȁ ȃȅ; ȃə̀) teorija o ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
právi -a -o (ȃ) ~ podatek; On je ~ Ljubljančan |po izvoru iz Ljubljane|; geom. ~ kot; ~a stran kovanca prednja; poud.: ~a reč, če ima avto |izraža omalovaževanje|; imeti glavo na ~em mestu |znati pametno premišljevati, ravnati|; Že dolgo ni bilo ~ega dežja |obilnega|; nevtr. Ta zvezek ni ~; knj. pog. Noga še ni ~a zdrava; pravi za koga/kaj Ta družba ni ~a zateprávi -ega m, člov. (ȃ) dočakati ~egapráva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. Ni še srečal ~e |našel zanj primernega dekleta|; nečlov., poud.: Če misliš, da je tvoja ~, pa naredi po svoje |če misliš, da je prav, kar trdiš|; izreči, zadeti ~o |pravo misel, besedo|; knj. pog. biti pri ~i pameten, razsoden; duševno zdravprávost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darilaprázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množicaprázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~egav prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|práznost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
preblízu2 nepravi predl. z rod. (í) usesti se ~ ognjišča
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
predêbel -éla -o [-u̯] (é ẹ́ ẹ́) ~ človek; vleči ~e črtepredebéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. povedati kakšno ~o |kaj pretiranega, neverjetnega|predebélost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
predrág2 -a -o (ȃ á á) poud. ~ spomin |ljub|predrági -a -o (ȃ) poud. ~ prijatelj |v nagovoru|predrági -ega m, člov. (á) poud. spomniti se svojih ~ih |sorodnikov, prijateljev|predrága -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) poud. misliti na ~o |dekle, ženo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prèdvojáški -a -o (ȅá) ~a vzgojaprèdvojáška -e ž, pojm., rod. mn. -ih (ȅá) prakt.sp. predvojaška vzgoja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prek [poudarjeno prék] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ ograje; ~ poti je ležalo podrto drevo; potovati v Zagreb ~ Zidanega Mosta skozi Zidani Most; nositi srajco ~ hlač
2. Gostilna je ~ nedelje zaprta v nedeljo
3. Voda sega ~ glave; pisati ~ roba
4. publ. raziskovati zgodovino od kamene dobe ~ antike do danes; rad. oddajati spored ~ Krvavca; poslati pismo ●~ kurirja po kurirju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
preko [poudarjeno préko] predl. z rod.
1. čez: skočiti ~ potoka; zavaliti deblo ~ ceste; iti molče ~ česa |ne odzvati se na kaj|; obesiti torbo ~ rame; prebijati se ~ gozda skozi gozd; potovati v Avstrijo ~ Šentilja skozi Šentilj; nositi srajco ~ hlač
2. Bar je ~ dneva zaprt podnevi; ~ zime počivati
3. piti ~ mere; pisati ~ roba; Pot je dolga ~ deset kilometrov
4. publ. opazovati rastline od cvetja ~ oploditve do zorenja; vplivati na javno mnenje ●~ časopisja po časopisju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
preljúb -a -o tudi preljúb -a -ó (ȗ ú ú; ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ ȗ ọ̑) poud. ~a mati |zelo ljuba|preljúbi -a -o (ú; ȗ) ~ prijatelj |v nagovoru|preljúbi -ega m, člov. (ú; ȗ) poud. njen ~ |fant, mož|preljúba -e ž, člov., rod. mn. -ih (ú; ȗ) poud. |dekle, žena|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pročêlje -a in pročélje -a s, rod. mn. pročêlij in pročélij tudi pročêlj in pročélj (ȇ; ẹ̑) ~ palače
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pŕvi -a -o vrstil. štev. (ȓ)
1. ~ dan v tednu; Aleksander I. |Prvi|; poud. zaljubiti se na ~ pogled |ob prvem srečanju|; hoditi v ~ razred; (dne) ~ega ‹1.› septembra; ubogati na ~o besedo takoj; zdrav. ~a pomoč; avt. dati v ~o prestavo; knj. pog. imeti kaj iz ~e roke |neposredno od proizvajalca|
2. rezervacija za ~ razred; cesta ~ega reda; poud.: ~a dama ZDA |žena predsednika ZDA|; Otroci so njena ~a skrb |najpomembnejša|; publ. igrati ~o violino |biti pri kakem dejanju vodilen, odločujoč|; zasesti ~o mesto; biti ~ na turnirju; ~a svetovna vojna
3. poud. ~ človek |(svetopisemski) Adam|; ~ krajec; ~a instanca, stopnja |najnižja, začetna|
4. sprednji: ~ sedež v avtomobilu; film. ~ plan |kar je na prizorišču gledalcu najbližje|; ~o kolopŕvi -ega m, člov. (ȓ) diplomirati med ~imi; nečlov. vrniti dolg ~ega v mesecu; praznik 6. ~ega ‹1.› |6. januarja|pŕva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓ) Od desetih so izbrali ~o; nečlov., avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v prvi prestaviv pŕvo zapored. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ je najtežje prvič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pŕvoobtóžen -a -o (ȓọ́) publ. |prvi naveden v obtožnici|pŕvoobtóženi -a -o (ȓọ́) ~ skladiščnik je bil oproščenpŕvoobtóženi -ega m, člov. (ȓọ́) zagovor ~egapŕvoobtóžena -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pŕvoplasíran -a -o (ȓȋ) publ. prvouvrščen: biti ~pŕvoplasírani -a -o (ȓȋ) ~o moštvopŕvoplasírani -ega m, člov. (ȓȋ) publ. prvouvrščenipŕvoplasírana -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓȋ) publ. prvouvrščenapŕvoplasíranost -i ž, pojm. (ȓȋ) publ. prvouvrščenost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pŕvouvrščèn -êna -o (ȓȅ ȓé ȓé) biti ~pŕvouvrščêni -a -o (ȓé) ~ tekmovalecpŕvouvrščêni -ega m, člov. (ȓé) zaostati za ~impŕvouvrščêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓé)pŕvouvrščênost -i ž, pojm. (ȓé)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rájni -a -o (ȃ) star. njen ~ oče pokojni, umrlirájni -ega m, člov. (ȃ) star. spomin na ~e na pokojne, umrlerájna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) star. žalovati za ~o za pokojno, umrlo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rájnki -a -o (ȃ) star. ~ oče pokojni, umrlirájnki -ega m, člov. (ȃ) star. spominjati se ~ega pokojnega, umrlegarájnka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) star. misliti na ~o na pokojno, umrlo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
razdólje -a s, rod. mn. tudi razdólij (ọ̑) zem.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rázen2 [zə] nepravi predl. z rod. (ȃ)
1. Prišli so vsi ~ enega; Nikogar nima ~ sestre
2. publ. poleg: Odbor ima ~ urednika še štiri člane; v vezniški rabi Dela v gostinstvu, ~ tega pa študira
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rédkokatéri -a -o tudi rédko katéri ~ -a ~ -o mnog. vrst. zaim. (ẹ́ẹ́; ẹ́ẹ̑) ~a zvezda se je že prižgala; ~ gost zavije k namrédkokatéri -ega m, člov. (ẹ́ẹ́; ẹ́ẹ̑) ~ se ga je še spominjalrédkokatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́ẹ́; ẹ́ẹ̑) ~ je ostala še neporočena
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
resníčen -čna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ dogodek; poud. dokaz ~e ljubezni |velike|; Trditev ni ~aresníčni -a -o (í; ȋ) ~ in pravljični svetresníčna -e ž, rod. mn. -ih (í; ȋ) povedati kako ~oresníčno -ega s, pojm. (í; ȋ) povedati kaj ~egaresníčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) spoznavati ~; ~ izjave; publ. opisovati ~ svojega časa |razmere|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ŕja -e in rjà -è ž, rod. mn. ŕij [ər] snov. (ŕ; ȁ ȅ) ostrgati ~o; pojm. škropiti proti ~i; števn. |glivica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rôčen -čna -o (ó; ȏ)rôčni -a -o (ó; ȏ) ~a zavorarôčna -e ž, rod. mn. -ih (ó; ȏ) avt. žarg. potegniti ~o ročno zavororôčnost -i ž, pojm. (ó; ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ród -ú tudi ród -a m, prva oblika v daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) človeški ~; gledališki ~; rastlinski ~; četrti ~ izseljencev; ~ vojske; biti plemiškega ~u; po ~u biti kmet, Slovenec; kmet. rezati mladiko na ~; knj. pog. To je bilo za en ~ nazaj v prejšnjem rodu; poud.: nadaljevati tradicijo iz ~a v ~ |iz generacije v generacijo|; Mlajši ~ rad pleše |mlajši ljudje|; vznes. ljubiti svoj ~ narod; star. biti (si) v ~u v sorodu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rod. okrajš. rodilnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rodovína -e ž (í) star. rodbina, rod
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rôka -e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
s3 varianta predl. z pred vzglasnimi črkami za nezveneče nezvočnike oz. pred simboli, ki imajo nezveneče glasovno vzglasje, nepravilen je izgovor [sə]
I. z rod. ~ hriba; ~ Kredarice; umakniti eksponent ~ 5
II. z or. ~ fantom; ~ ključem; ~ 3; ~ §; ~ !
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sám2 -a -o zaim. samosti (ȃ á á)
1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi
2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je
3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im sebojsáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisnasámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletomsámost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sámopostréžen -žna -o (ȃẹ̑) Način prodaje je ~sámopostréžni -a -o (ȃẹ̑) ~a trgovinasámopostréžna -e ž, rod. mn. -ih (ȃẹ̑) prakt.sp. kupovati v ~i v samopostrežni trgovini
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sámski -a -o (á) ~ moški; ostati ~sámski -ega m, člov. (á) življenje ~egasámska -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) družiti se s ~osámskost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sanitáren -rna -o (ȃ)sanitárni -a -o (ȃ) ~ predpissanitárni -ega m, člov. (ȃ) prakt.sp. sanitarni inšpektorsanitárna -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) prakt.sp. sanitarna inšpekcija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é) naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sedemnájsti -a -o [də] vrstil. štev. (á) biti v ~em letu; oditi ob ~i uri |ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~o ‹17.› stoletje |1601—1700|sedemnájsta -e [də] ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 17. uri|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sêdmi -a -o vrstil. štev. (é) Domov je odšel ~ dan po operaciji; ~ september ‹7.›; okrožnica z dne ~ega maja; ob ~i uri |ob 7. uri; ob 7h; ob 7.00; ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; ~ del celote sedmina; poud. biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; publ.: predstavniki ~e sile novinarji, poročevalci; ~a umetnost filmska umetnost, filmsêdmi -ega m (é) oditi na dopust do 31. ~ega ‹7.› |do 31. julija|sêdma -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. oditi že pred ~o |pred 7. uro; pred 19. uro|v sêdmo zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ sedmič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sladkóren -rna -o (ọ́)sladkórni -a -o (ọ́) ~ trs; ~a bolezensladkórna -e ž, pojm., rod. mn. -ih (ọ́) prakt.sp. sladkorna bolezen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
slán -a -o tudi slán -a -ó; bolj ~ (ȃ á á; ȃ á ọ̑) ~ okus; ~a jed; poud.: ~ dovtip |nespodoben, neprimeren|; ~ račun |zelo visok|; Hotel je zelo ~ |drag|sláni -a -o (á) ~ krompirslána -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. povedati marsikatero ~o |pikro, ostro besedo|sláno -ega s, pojm. (á) razlikovati med sladkim in ~imslánost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
slovénski -a -o (ẹ́) ~ jezik; ~ narod; ~a Koroškaslovénska -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog. zapeti kako ~o slovensko pesem; šol. žarg. pisati ~o šolsko nalogo iz slovenščineslovénsko -ega s, pojm. (ẹ́) brati kaj ~egaslovénskost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sméšen -šna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ klobuk; poud.: ~a cena |nizka|; ~o vprašanje |neprimerno, neustrezno|; nevtr. biti ~ na pogled; poud. Njegov strah se zdi ~ |neupravičen|sméšna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) povedati kako ~osméšno -ega s, pojm. (ẹ́) izmisliti si kaj ~egasméšnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ besed; števn. delati ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sociálen -lna -o [ija]; bolj ~ (ȃ) zelo ~ človek; biti premalo ~sociálni -a -o [ija] (ȃ) ~a razmerja družbena razmerja; ~o zavarovanjesociálna -e [ija] ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) žarg. obisk ~e socialne delavkesociálnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sočúten -tna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek; biti ~sočútna -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) um. izklesati ~o |pietà|sočútnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sosédov -a -o (ẹ́) ~ sinsosédov -ega m, člov. (ẹ́) poročiti se s ~imsosédova -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) poklicati ~o na pomočsosédovo -ega s, pojm. (ẹ́) kositi na ~em
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
spod [poudarjeno spòd] predl. z rod.; gl. izpod
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
sporofít -a m (ȋ) rastl. (nespolni rod)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
spred predl. z rod.; gl. izpred
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
spríčo nepravi predl. z rod. (í) publ. zaradi: ~ pomanjkanja dokazov so ga oprostili; Zunanjetrgovinski primanjkljaj se je zelo povečal. Spričo tega je vlada omejila uvoz
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
srédi2 nepravi predl. z rod. (ẹ́)
1. ~ deske izvrtati luknjo; izgovor črke l ~ besede; ~ ceste poteka nepretrgana črta; poud. ostati ~ poti |ne dokončati, ne opraviti začetega|
2. poud. biti sam ~ tujine |v tujini|
3. končati delo ~ aprila; zbuditi se ~ noči; poud. To se je zgodilo ~ belega dne |podnevi; vpričo vseh|; zmotiti koga ~ dela; publ. biti ~ dogajanja, življenja v središču
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
srédnji -a -e (ẹ̑) ~ steber; šah. ~ kmet središčni kmet; Zaslužek je bil ~srédnji -ega m, člov. (ẹ̑) izbrati ~egasrédnja -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) šol. žarg. končati ~o srednjo šolo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~enàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~egastára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~onàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
stég● -a m (ẹ̑) skavtski rod
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
stezà -è in stèza -e [tə] ž, rod. mn. stèz tudi stezá (ȁ ȅ; ə̀) izhoditi ~o čez travnik; kolesarska ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
stóa -e ž, rod. mn. stój (ọ̑) |odprta dvorana v stari Grčiji|; pojm., neobč. stoicizem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
stránpót -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí; mn. tudi stránpóta s, rod. mn. tudi stránpótov, dv. tudi stránpóti; 'napačna, kriva pot' mn. stránpóta s in stránpotí ž, rod. mn. stránpótov in stránpotí, dv. stránpóti s in stránpotí ž (ȃọ́ ȃȋ; ȃọ̑ ȃȋ; strȃnpọ̑ta) star. prepeljati tovor po ~i po stranski poti; poud.: miselne ~i |misli, ki peljejo stran od cilja|; moralna ~a |napačne, krive poti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
šaljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ človek; postajati ~šaljívi -a -o (í) ~ časopisšaljíva -e ž, rod. mn. -ih (í) povedati kako ~ošaljívost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
šêsti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega junija ‹6.›; ~ del celote šestina; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 6. uri; ob 6h; ob 6.00; ob 18. uri; ob 18h; ob 18.00|; potres ~e stopnje; publ. ~a celina |Avstralija|; jezikosl. ~ sklon |orodnik|šêsti -ega m, člov. (é) Šele ~emu je uspelo; nečlov. končati do 21. ~ega ‹6.› |do 21. junija|šêsta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. hoditi v ~o |v šesti razred nekdanje osemletne gimnazije|; prihajati pred ~o |pred 6. uro; pred 18. uro|v šêsto zapored. prisl. zv. (é) ~ ~ je le naredil vozniški izpit šestič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
šestnájsti -a -o vrstil. štev. (á) naročiti se ~ega maja ‹16.›; ~o stoletje |1501—1600|; Kliči po ~i uri |po 16. uri; po 16h; po 16.00|šestnájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) delati do ~e |do 16. ure|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
šírom●2 nepravi predl. z rod. (ȋ) biti slaven ~ države (na) široko po državi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
šólski -a -o (ọ̑) ~ pouk; poud. ~ primer zgradbe besedila |nazoren, jasen, poučen|; slabš. preveč ~a razlaga |poenostavljena|šólska -e ž, rod. mn. -ih (ọ̑) žarg. pisati ~o šolsko nalogopo šólsko nač. prisl. zv. (ọ̑) spraševati ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
štíriindvájseti -a -o vrstil. štev. (ȋá) ~a črka abecede; delati do ~e ure |do 24. ure; do 24h; do 24.00|štíriindvájseta -e ž, rod. mn. -ih (íá) delati do ~e |do 24. ure|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
štirinájsti -a -o vrstil. štev. (á) ~o poglavještirinájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) odhod ob ~i |ob 14. uri|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne bojitáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo netákost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tákšen -šna -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) tak 1: Poglejte, ~a sem bila kot študentka; Šolarji so v tem razredu zelo pridni, ~i so redko kateri; ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; poud.: ~ človek, da mu ni para |dober|; V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|tákšen -ega m, člov. (á) tak: ~ me že ne bo imel za norcatákšna -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) taka: Zadnjič je prišla k njemu neka ~, saj veste; nečlov., poud. ~ih ji bom napela |izrekla hude besede|tákšno -ega s, pojm. (á) táko: poud. Nič ~ega se ni zgodilotákšnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tále tále tóle kaz. vrst. zaim. večje določnosti; del pred ..le se pregiba kot tá tá tó, podobno se tudi rabi (ȃ ȃ ọ̑) Kupite tole skodelicotále tégale m, člov. (ȃ ẹ̑) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živetitále téle ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ ẹ̑) poud. ~ je šele pravatóle tégale s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) ~ bo težko res; S temle se ne bomo hvalili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tékom nepravi predl. z rod. (ẹ̑) urad.: nesreča ~ vožnje med vožnjo; ~ časa se bo to uredilo sčasoma; odgovoriti ~ enega meseca v enem mesecu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
temà -è in tèma -e [tə] ž, pojm., rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ə̀) ~ se dela, je nastala; sedeti v ~i; poud.: trd(n)a ~ |popolna|; ~ obupa |brezizhodno občutje|; ~ se mu dela pred očmi |Ima občutek, da nič ne vidi|; To vprašanje je še zavito v ~o |je nepoznano, neraziskano|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Téo -a m, oseb. i. (ȇ)Téa -e ž, rod. mn. Têj oseb. i. (ȇ)Têja -e ž, oseb. i. (ȇ)Têjin -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitevbíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tík4 nepravi predl. z rod. (ȋ) Obvoznica je speljana ~ naselja; stati ~ okna, vrat
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tísti -a -o kaz. vrst. zaim. oddaljenega (ȋ) Vidite, za ~im gozdom je moja vas; Rodil se je v ~ hiši na drugi strani ceste; ~ čas |tedaj|; Ponoči je bil potres: ~e noči pač ne bom nikoli pozabila; To je ~a ženica s trgatísti -ega m, člov. (ȋ) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njemtísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk|tísto -ega s, pojm. (ȋ) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tístile tístale tístole kaz. vrst. zaim. manj določnejšega oddaljenega, del pred ..le se pregiba kot tísti, podobno se tudi rabi (ȋ) tisti: Sédi na ~ stol; Tistale ženska je ravnateljica; Ustavili smo se tudi pred tistimle poslopjemtístile tístegale m, člov. (ȋ) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živetitístale tístele ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) poud. ~ je šele pravatístole tístegale s, pojm. (ȋ) ~ bo težko res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tókraj2 nepravi predl. z rod. (ọ̑) star. tostran: ~ reke je speljana cesta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tóstran2 nepravi predl. z rod. (ọ̑) ~ reke je železniška proga; kraji ~ meje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavjetrétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca|trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavitrétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeriv trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
trímstezà -è in trímstèza -e tudi trím stezà ~ -è in trím stèza ~ -e [tə] ž, rod. mn. -stèz tudi -stezá (ȋȁ ȋȅ; ȋə̀) trimska steza
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
trinájsti -a -o vrstil. štev. (á) ~ rojstni dan ‹13.›; oditi ob ~ uri |ob 13. uri; ob 13h; ob 13.00|; ~o stoletje |1201—1300|trinájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) delati do ~e |do 13. ure|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tŕska2 -e tudi trskà -è ž, druga oblika rod. dv., mn. tudi trsák (ŕ; ȁ ȅ) klati polena v ~e; svetiti s ~o; poud. Letalo je šlo v ~e |se je razbilo|; člov., poud. |zelo suh človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorilatvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastninepo tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji voljipo tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
udárniški -a -o (ȃ) ~o deloudárniška -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) biti na ~i |na udarniški akciji|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
umŕli -a -o (ŕ) ~ prijateljumŕli -ega m, člov. (ŕ) žalovati za ~imumŕla -e ž, člov., rod. mn. -ih (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
uréa -e ž, rod. mn. uréj snov. (ẹ̑); gl. urêja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
varóa -e ž, rod. mn. varój (ọ̑) |pršica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorilavàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljiščapo vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnikvéliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodonàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni deliteljvéliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimivélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnicovéliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~egana véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitompo vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospravitipo véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinomavelikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vesél -a -o [-u̯]; -êjši -a -e (ẹ̑; ȇ) ~i ljudje; ~ otrok; poud.: ~ metuljček |lahkotno se premikajoč, živahen|; plašč ~e barve |svetel, živopisan|; ~o junijsko sonce |svetlo, bleščeče|; biti zelo ~; omilj. ponoči biti malo preveč ~ |hrupen|; ~ prepevati; vesel koga/česa biti ~ darila, gostov; biti ~, da nisi samveséli -a -o (ẹ̑) poud.: pripravljati se za ~ dan |za poroko, svatbo|; čestitati za ~ dogodek |za rojstvo otroka|; vznes. ~o oznanilo |evangelij|veséli -ega m, člov. (ẹ̑) družba ~ihveséla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) knj. pog.: povedati kako ~o šalo; zapeti eno ~o veselo pesemveselóst -i tudi vesélost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vizavi [poudarjeno vizaví] predl., knj. pog. nasproti
I. z rod. čakati ~ cerkve
II. z daj. konkurenčna zmožnost domačega gospodarstva ~ tujini
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vpríčo2 nepravi predl. z rod. (ȋ) ~ otrok se prepirati; ošteti koga ~ vseh; ~ nastalega položaja kaj ukreniti → zaradi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vŕh2 nepravi predl. z rod. (ȓ) grad ~ hriba; klobuki, zloženi drug ~ drugega; poud. do ~ glave zadolžen |zelo|; v vezniški rabi, poud. Bila je lepa, ~ tega pa tudi izobražena |poleg|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vŕhu nepravi predl. z rod. (ŕ/ȓ) star. cerkvica ~ hriba vrh; neobč. ~ pijače imeti še družbo poleg
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vròč -óča -e in vróč -a -e; bolj ~ (ȍ ọ́ ọ́; ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ likalnik; poud. ~ privrženec gibanja |navdušen|; ~a juha; poud. ~a razprava |ostra, nepopustljiva|vróči -a -e (ọ́) kmet. ~ gnoj; teh. ~e kovanjevróča -e ž, rod. mn. -ih (ọ́) poud. dobiti nekaj ~ih |klofut|vróče -ega s, pojm. (ọ́) popiti kaj ~ega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vsák -a -o cel. vrst. zaim. (ȃ) ~ človek; ~a vas; ~o mesto; ~a tretja srečka zadene; obiski ~ dan; avtobus na ~e pol ure; ~o sredo novo blago; na ~e toliko časa iti k zdravniku; ~a taka se zanima za modo; ~a barva, naj bo ta(ka) ali ta(ka), ji pristoji; poud.: Na ~ način je hotel priti do denarja |tako in drugače, vsekakor|; Za ~o ceno hoče dobiti to sliko |vsekakor|; ~a šola nekaj stane |ta ali ona|; neknj. pog. ~e sorte ljudje različni; v ~em pogledu zrel človekvsák -ega m, člov. (ȃ) ~ je svoje sreče kovač; ~emu svoje; ~ od učencev je poročal o svoji nalogi; razbežati se ~ na svojo stranvsáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) ~ bi ga rada videla; prim. vsakdo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vsléd nepravi predl. z rod. (ẹ̑) star. zaradi: ~ bolezni izostati z dela; Ugotovila je, da jo zasledujejo. Vsled tega je postala previdna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vštríc2 nepravi predl. z rod. (ȋ) hoditi ~ koga; stati ~ česa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vzdôlž2 [u̯š] nepravi predl. z rod. (ȏ) ~ reke rastejo topoli; patruljirati ~ meje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
z2 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z rod., nasprotnostni par je na z mest. pasti z mize; poleteti z letališča; priti z Bleda; zaviti s poti; doma s Ptuja; odmev s Saale [z zale]
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
za2 [poudarjeno zá] predl. z rod., časovni ~ Karla Velikega; ~ dne; ~ življenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zabéljen -a -o; bolj ~ (ẹ́) premalo ~ krompir; poud. ~ dovtip |nespodoben|zabéljena -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. povedati kako ~o |nespodobno šalo|zabéljenost -i ž, pojm. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
začêlje -a in začélje -a s, rod. mn. začêlij in začélij tudi začêlj in začélj (ȇ; ẹ̑) neobč.: ~ kolone zadnji del, konec; ~ hiše zadnja stran, ozadje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjicozádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne držido zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zadólje -a s, rod. mn. tudi zadólij (ọ̑) neobč. hiša v ~u v svetu za dolino
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zaostàl -ála -o [-u̯]; bolj ~ (ȁ á á) v rasti ~ otrok; duševno, gospodarsko ~zaostáli -a -o (á) šah. ~ kmet; duševno ~ človek; ~ pohodnikzaostáli -ega m, člov. (á) prehiteti ~egazaostála -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) pomagati ~izaostálo -ega s, pojm. (á) odpor do vsega ~egazaostálost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zaradi [poudarjeno zarádi] predl. z rod.
1. ~ megle letalo ni vzletelo; ne nastopiti ~ poškodbe; biti v skrbeh ~ otrok
2. skopati jarke ~ osušitve zemljišča za osušitev; govoriti z ljudmi ~ volitev glede; v prislovni rabi Jezili so se, vendar samo ~ lepšega |ne zares|
3. ~ nas lahko še ostanete; Ali smem oditi? -Zaradi mene
4. v vezniški rabi Niso se dobro pripravili, ~ tega so tekmo izgubili zato
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zárod -óda tudi zárod -a m (á ọ́; á) ~ iz prvega gnezda; star. rod
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zastran [poudarjeno zastràn] predl. z rod., star. zaradi: prepirati se ~ meje; Tega ne govorim samo ~ lepšega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zavolj [poudarjeno zavólj] predl. z rod., star. ~ zime, vremena zavoljo, zaradi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zavóljo predl. z rod. (ọ̑) zaradi: Bilo mu je žal ~ dekleta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zbadljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ človek; biti preveč ~zbadljívi -a -o (í) ~a pesemzbadljíva -e ž, rod. mn. -ih (í) poud. izreči kako ~o |zbadljivo opazko, pripombo|zbadljívost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zlát2 -a -o (ȃ á á) ~ prstan; ~ okvir slike pozlačen; poud. ~ človek |zelo dober, dobrosrčen|; ~ glas |svetel, zvonek|; ~a krona; poud. dekle z ~imi lasmi |rjavkasto, rdečkasto rumenimi|zláti -a -o (á; v nagovoru ȃ) ~ jubilej; ~ lev |filmsko priznanje|; um. ~ oltar; geom. ~ rez; poud.: ~ čas reprezentance |poln uspehov|; upoštevati ~ nauk |dragocen, koristen nasvet|; sinek moj ~ |v nagovoru|; ~a barva; gosp. ~e rezerve; zdrav. ~a žila |hemoroidi|; poud. ~a mladost |polna sreče, ugodja|zláti -ega m (á) star. dati nekaj ~ih zlatnikovzláta -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) poud. ~ moja, pridi |draga, ljubljena|zláto -ega s, pojm. (á; v nagovoru ȃ) dvorana v ~em; člov., poud. Lepo spančkaj, ~ moje |ljubljeni otrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zmed [poudarjeno zmèd] predl. z rod.; gl. izmed
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
znad [poudarjeno znàd] predl. z rod.; gl. iznad
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
znótraj2 predl. z rod. (ọ́) nahajati se ~ nevarnega območja; nesoglasja ~ stranke v stranki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zráven3 [və] nepravi predl. z rod. (ȃ)
1. sedeti drug ~ drugega; parkirati ~ hiše
2. ~ dobrih lastnosti ima stroj tudi slabosti; v vezniški rabi V šoli je med najboljšimi, ~ tega pa je odličen športnik
3. ~ drugih je bil pravi velikan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Zrínjski -ega m, oseb. i. (ȋ) |član hrvaške plemiške rodbine|Zrínjska -e ž, rod. mn. -ih oseb. i. (ȋ)Zrínjski -ih m mn., oseb. i. (ȋ) |plemiška rodbina|zrínjski -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zúnaj2 nepravi predl. z rod. (ú)
1. mestovni prostorski pristati ~ zaznamovanega prostora; stanovati ~ Ljubljane
2. časovni sprejemati stranke ~ uradnih ur; publ. ~ sezone so cene nižje pred sezono in po njej
3. določevalni ostati ~ dosega topov; biti ~ (smrtne, življenjske) nevarnosti iz nevarnosti; roditi se ~ zakona biti nezakonski
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
žáltav -a -o [u̯t]; bolj ~ (á) ~a slanina |pokvarjena|; poud. ~ položaj |neprijeten, slab|žáltava -e [u̯t] ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~ mu prede |Slabo se mu godi|žáltavo -ega [u̯t] s, snov. (á) okus po ~emžáltavost -i [u̯t] ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
žláhten -tna -o; -ejši -a -e (á; á) neobč. ~ mislec plemenit; star. ~ rod plemenit, plemiškižláhtni -a -o (á) ~ kamen dragi kamen; ~e sorte plemenite sortežláhtno -ega s, pojm. (á) neobč. občutek za ~ v človeku za plemenitostžláhtnost -i ž, pojm. (á) neobč. plemenitost, izbranost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.