Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

memoriálen -lna -o prid. (ȃ)
publ. posvečen spominu na kaj; spominski: memorialna konferenca ob 30-letnici kongresa / pisateljevo rojstno hišo so preuredili v memorialni in etnografski spomenik
očéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na očeta ali (očetove) prednike: očetna dediščina; očetno posestvo / zrasel je brez očetne ljubezni očetove / star. zapustiti očetno hišo rojstno hišo, dom
♦ 
agr. očetna rastlina rastlina, ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino
očétov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na oče 1: očetov obraz / očetovi predniki; očetova sestra / očetovo premoženje / očetova beseda veliko zaleže; ekspr. bati se očetove jeze / ekspr. zapustil je očetovo hišo rojstno hišo, dom
plôča -e ž (ó)
zastar. plošča: stolp, obit z velikimi pločami / vzidati pločo na pisateljevo rojstno hišo
 
alp. gladka, navadno strma površina v skalovju
poiskáti -íščem dov., poíščite in poiščíte (á í)
1. hote, načrtno priti do česa skritega, izgubljenega, odsotnega: skrijem se, ti me pa poišči; poišči knjigo in mi jo vrni; poiskati otroka / poiskal je ključ v žepu in odklenil vzel ga je iz žepa; v jerbasu je poiskala tri debela jabolka in mu jih dala izbrala
2. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju doseči kaj, priti do česa, če
a) osebek tega nima: poiskati prenočišče, stanovanje komu; poiskati si delo / poiskati si družbo / poiskati (si) dekle
b) osebku to še ni znano: poiskati nove metode dela / poiskati boljši izraz / treba bo poiskati drugo rešitev
3. ugotoviti, kje kdo, kaj je
a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: Rdeči križ mu je pomagal poiskati sina; ekspr. poiščem te, pa če se v zemljo udereš / poiskati pisateljevo rojstno hišo
b) z gledanjem: poiskati kraj na zemljevidu; poiskati letalo z daljnogledom; poiskati napako
4. priti h komu (zaradi srečanja): poiskal te bom pozneje doma; jutri te poiščem, da malo poklepetava
● 
ekspr. varuj se, da te ne poišče krogla zadene; ekspr. malo še poišči, pa boš našel krajši čas išči
popustíti -ím dov., popústil (ī í)
1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti / popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti
2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti
a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila
b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila
c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili
4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal
5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustil
● 
ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno
Število zadetkov: 6