rôsen stil. rosán -sna -o stil. -ó prid. (ó ȃ ó) 

1. 1. nanašajoč se na roso: rosna trava; rosno grmovje / rosen travnik; čevlje je imel rosne / rosno jutro; pesn. rosni hlad / rosna kaplja / rosno okno / rosne oči solzne; rosno čelo potno, znojno
   ♦ agr. rosne korenine korenine, ki poženejo iz žlahtnega dela cepljene rastline, zlasti vinske trte
2. 2. ekspr. mlad, neizkušen: rosen mladenič; rosna deklica / rosna mladost; šestnajst let, to so rosna leta zgodnja mladost; rosno navdušenje mladostno

rôsno tudi rosnó prisl.: rosno se bleščati, svetlikati
● evfem. ni več rosno mlad je že nekoliko starejši; ekspr. rosno mlada dekleta zelo mlada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rosíti -ím nedov., rošèn in rosèn (ī í) 

1. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce
2. 2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica
   // nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih
3. 3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe
   ♦ agr. rositi lan goditi ga na rosni travi

rosíti se 
1. 1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solzi
   ● ekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala
2. 2. knjiž., redko postajati rosen: trava se že rosi

rosèč -éča -e: roseči oblaki; roseče oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

rôsnat -a -o prid. (ō) redko rosen: rosnata trava / rosnata mladost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.