agštajn m, F3, electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebrá ṡmeiſhana, meſſing. Eze:l; gagates, -tis, en zherni agſtain, ali ták kamen; langurium, -ÿ, agſtain, en ṡhlahtni kamen; prim. akštajn 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

antimonij m, stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh, antimonÿ, gláṡh, lipotiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bakrę̑n, adj. kupfern, Kupfer-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; bakrena ruda, das Kupfererz, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bakrišče [bakríšče] samostalnik srednjega spola

rudnik bakra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.-Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. (LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bron m, F8, aenus, vel ahenus, is brona; aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; aerarius faber, kateri s'kufra délla, s'brona, kufra kovazh; aes, eris, bron, ruda, kuffer, broniz; ahenum, en kotel kuffraſt, ali s'brona; cuprum, kuffer, bron; incoctile, ena s'brona poſſoda, v'kateri reſpuṡzhen zyn je prelyt, ena kufraſta pozynena poſſoda; subaeratus, -a, -um, kei kai kar je bron vmeis

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bron -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bron -a samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bronec m, aes, -eris, bron, ruda, kuffer, broniz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bronec -nca samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

bronec -nca (bronc, bronec, brunc, brunoc) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

cinober [cinọ́bǝr] samostalnik moškega spola

rudnina živosrebrov sulfid; cinober

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

cinǫ́brast, adj. zinnoberhältig: cinobrasta ruda, das Zinnobererz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

del m, F86, dextans, deſſet deilu; electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebra ṡmeſhana, meſſing. Eze:1; multù, vezh, en dober deil; ordinariè, vekſhi deil, ṡkorai vſelei; pars, -tis, en deil, deil, ſtrán; partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali dobizhek; partim, en deil; partor, -oris, kateri je ſvoj deil prejèl, ali doſſegel; portio, -onis, deil; quinquepartitus, -a, -um, reṡdilen na pèt deil; septunx, -cis, ſedem deilou; submorosus, -a, -um, neprietin, inu en deil ſovraṡhin; synciput, -tis, tá pervi deil glave; triare, reṡdrobiti, na try deile vreizhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

delati nedov., F256, adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati; agere, délati, rovnati; arbitrum eſse, ſpravo délati; calvare, pléſhaſtu délati, golufati; caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr dela, ali hrani; colere, délati, zhaſtiti; diaphragma, -tis, en ẛaboi na ſrédi ene hiſhe de dvei kamri déla; facere, ſturiti, délati; figulina, vel figlina, kir ſe lonzi délajo, lonzharniza; ingentes ferre gradus, velike korake délati; ludificare, eniga ṡaṡhpotovati, ṡaṡhpotati, ṡhpót s'nîega délati; malefacere, hudu délati, ali ſturiti; meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîa dobizhke délati; molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoj délati; molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera ſe is ſvinza déla; murrha, -rhae, en ṡhlahtni kamen s'kateriga ſe poſſoda ṡa pytje déla; myriaca, -ae, reſſa, ali niṡku ſhibovje v'laṡhki deṡheli, s'kateriga ſe délajo metlize ṡa gvánt ṡmeitati; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla[h]tne ṡhalbe v'opotékah délajo; pacator, -oris, myrnik, kateri myr déla; pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi, pervoliti; plicare, gubè délati; poenitentiam agere, pokuro délati; ponere leges, poſtave délati; procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti; sannio, -onis, en tak ṡhpotiviz, kateri s'ludy norze déla; sedentarius, -a, -um, vſe tú kar ſe ſidèzh déla; sulphuraria, -ae, hiſha kir ſe ṡhveplu déla; tumultum facere, hrúp délati, ſturiti; vas subactarium, poſſoda v'kateri ſe puter déla; vim inferre, poſyliti, ſylo délati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

glaž m, F14, bombilius, glaṡh, angster; bombylius, klokotula glaṡh; calix, -licis, ena poſſoda ṡa pytje, kelih, glaṡh, pehar; cululus, miniſhiz, glaṡh; cyatus, en glaṡh, en pehar; encaustice, -ces, kúnſht lépiga ſhmelzanîa na glaṡhih, lépe podobe inu figure; haemantinum vitrum, en cilú erdezhi glaṡh; hyalus, -li, en glaṡh; matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó; stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh, antimonÿ gláṡh, lipotiza; vitreus, -a, -um, glaṡhou, glaṡhounat, is glaṡha; vitriarius, -rÿ, glaṡhar, kateri glaṡhe déla; vitrum, -tri, en glaṡh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

glejek [gléjǝk] samostalnik moškega spola

zemeljska smola, asfalt, bitumen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.-Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.-M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

graben m, F9, agoga, -ae, graben, ſtruga: slaſti kir ṡlata ruda tezhe; alveus, graben v'potoki, ſtruga; canalis, en graben zheṡ ror; circumfoſsor, -ris, kateri okuli grabne kopa; dioryx, diorydis, en graben s'rokami ſturjen; foſsa, -ae, foſsatum, graben; foſsio, foſsura, graben, kopanîe; miniaria, -ae, tá graben kir ſe kopá; stativa, -orum, enu kampiṡzhe ṡholnerjou, kir ſe okuli ṡakopajo, inu s'grabni ṡaſhanzajo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

grodelj [grọ́dǝlj grọ́dǝljna] samostalnik moškega spola

surovo železo; grodelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

grúčav, adj. klumpig, derb: gručava ruda, das Derberz, Cig. (T.); največ je kamena sol gručava, Erj. (Min.); = poln gruč, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

hobrež [hóbrež] samostalnik moškega spola

cinkova ruda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

hul [] samostalnik moškega spola

premog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ję́drnat, adj. kernig, kernreich; = j. les, festes Holz, Cig.; jedrnata ruda, derbes Erz, Cig.; jedrnata hribina, dichte Felsart, Erj. (Min.); — markig, gehaltreich, bündig, Cig., Jan.; jedrnata beseda, pisava, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ję́trast, adj. leberartig, Cig.; jetrasta ruda, das Lebererz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci-Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kladivo s, F7, malleator, -ris, kateri s'batom, s'kladivam, ali s'kyam ṡabya; malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali s'batom ſtolzhen, kován; malleus, -ÿ, bat, kladivu, ky; malleus fabrilis, kovazhku kladivu; marcalus, -li, enu kladivu, s'katerim kuffer kovajo, kladivu teh kotlarjou; productilis, ruda s'kladivom reſtegnîena. Exod:25

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kleg [klẹ̑g] samostalnik moškega spola

zemeljska smola, naravni bitumen

PRIMERJAJ: klegje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

klegje [klẹ̑gje] samostalnik srednjega spola

zemeljska smola, naravni bitumen

PRIMERJAJ: kleg

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kònj, kónja, m. 1) das Pferd; vozni, vprežni k., das Zugpferd, Cig.; priročni, odročni k., das links, rechts gehende Pferd, Z.; k. pod sedlo, das Sattelpferd, Mur., Cig.; k. kraj ruda, das Pferd neben dem Sattelpferde, Mur., Cig.; = vnanji k., Cig.; k. na vojko, k. kraj vojke, das vordere Pferd links, rechts beim Viergespann, Mur., Cig.; ježni k., das Reitpferd, Cig., Jan.; področni k., das Handpferd (das dem Reiter nachgeführt wird), Cig., Jan.; tovorni k., das Saumpferd, Cig., Jan.; na konju, zu Pferde; na konju biti, alle Schwierigkeiten überwunden haben; zdaj sem na konju; močen kakor konj; dela kakor konj; ni ne na konja ne na osla = es ist weder gehauen noch gestochen, Cig.; — 2) verschiedene Vorrichtungen: k. na ognjišču, der Feuerbock, Cig.; — strojarski k., der Falzbock, Cig.; — der bewegliche Futtertrog vor den Wirtshäusern, C.; — das obere Gestell einer Weinpresse, Št.-C.; — = bik, locenj, der Rebenbogen, Cig., C.; — der Hammer an der Thüre, Cig.; — der Heftelhaken, C.; — konji, die Dachsparren, Kras-Erj. (Torb.); — der Buckel an einem Holzstamme, Cig.; les po konju cepiti, Cig.; — der Pferdesattel (sella equina) (anat.), V.-Cig.; — 3) povodni k., das Flusspferd (hippopotamus amphibius), Jan., C., Erj. (Ž.); — 4) die Akelei (aquilegia sp.), vas Soča-Erj. (Torb.); — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

krivnik [krīvnik] samostalnik moškega spola

železova ruda hematit ali markazit

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kufer m, F11, aerarius faber, kateri s'kufra délla, s'brona, kufra kovazh; aes, -eris, bron, ruda, kuffer, broniz; aes ductile, ta vleizheni kuffer; bractea, en pleh, ali ſhina tanka s'kufra ali meſſinga; cuprum, kuffer, bron; cyprium, kuffer; luter, ena poſſoda, ali muṡhla iṡ kufra. 3.Reg:7.v.26; marculus, -li, enu kladivu, s'katerim kuffer kovajo, kladivu teh kotlarjou; pecunia aerosa, s'kufra danarji; tabulares aes, kuffer s'kateriga ſe tabelze délajo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kufer -fra samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kufrast prid., F14, acieris, ena kuffraſta ſikèra; aereus, bronzhèn, kufraſt; aerobarbus, kufraſte brade, ardezhobrad; ahenus, et aheneus, kuffraſt, bronzhen, meſſengaſt; ahenum, en kotel kuffraſt, ali s'brona; authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz; cottabus, -bi, ſhuménîe natakanîa, ali vlyvanîa vina v'eno kuffraſto poſſodo; cucuma, ena ṡheléṡna, ali kuffraſta ponva; cupreus, -a, -um, kuffraſt, bronzhèn; cuprifodina, kuffraſta ruda; incoctile, ena s'brona poſſoda, v'kateri reſpuṡzhen zyn je prelyt, ena kufraſta pozynena poſſoda; lamella, -ae, en kufraſt pleſhizh, pleſhizhik; lamina, -ae, kufraſt, ali s'druṡiga metala pleh; lora, kufraſti plexi[!] 2.Reg:7

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

lepotica ž, F2, rubiceta, -ae, ardezha farba ṡa ṡhenṡko lipotizo; stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtraneh ſvittla kakòr gláṡh, antimonÿ, gláṡh, lipotiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

lotanje s, F2, ferrumen, -nis, lotanîe, varjenîe ṡheléṡa; ferrumen, -nis, ṡa lotanîe ruda

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mangānovka, f. ruda m., das Manganerz, Cig. (T.); — črna m., der Hausmannit, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mèdina -e ž ruda, rudnina: Eto lecsécse kaménye sze medina zové KAJ 1870, 85

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mẹ̑dnica 1., f. medna ruda, das Kupfererz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mesing m, F4, auricalcum, meſſing; bractea, en pleh, ali ſhina tanka s'kufra ali meſſinga; electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebrà ṡmeſhana, meſſing. Eze:1; scruta, meſſing. 3.Reg:10.v.15

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

obadva zaim., F11, ambo, obadvá, oba v'kupai, oboja; ansatus, -a, -um, kateri obadvei roki v'ſtrán poſtavi; ex utraque parte, od obéh ſtrani, na obedvei ſtrani; opisthographus, vſe tú kar je na obadva kraja, ali plata piſſanu; stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr glásh; uterque, utraque, utrunque, obedvá, obedvei; utrinque, na obedvei ſtrani, obedvéma; utrinsecus, na obedvá plata, na obei ſtrani; utroque baculo utor, jeſt obedvei palizi nuzam

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

od predlog

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

oglen [oglẹ̑n] samostalnik moškega spola

premog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

okrǫ́glast, adj. rundlich; okroglasta ruda, die Niere (mont.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

omáhniti, -mȃhnem, vb. pf. wanken, das Gleichgewicht verlieren; o. in pasti; on je svet utrdil, da ne omahne, Trav.-Valj. (Rad); umkippen, Cig.; — ausschlagen (von der Wage), Jan.; ruda a. rob omahne, das Hangende richtet sich gäh auf (von einem Absatze im Fahrschachte), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

peti štev., F7, electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebrá ṡmeſhana, meſſing. Eze:1; nonae, -arum, tá peti dán ſléherniga méſza v'leiti; ordines sacri, tá pèti, ſheſti, inu ſedmi duhovṡki ṡhègen; pentecostes, -tes, tudi tá pèti deil ſléherne rizhy; pentigamus, moṡh pete ṡhene; quintanus, tá pèti v'verſti; quintus, -a, -um, tá pèti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pilpoh [pílpoh] samostalnik moškega spola

bitumen, asfalt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

plẹ́njati, -am, vb. impf. ergiebig sein; pšenica, žito plenja, = mnogo zrnja daje (schüttet), M., C., Lašče, Goriš.-Erj. (Torb.), Št.; — ruda dobro plenja, LjZv.; — tudi: plenjáti, -ȃm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

podrúšən, -šna, adj. unter dem Rasen befindlich: podrȗšna železna ruda, der Raseneisenstein, das Rasenerz, Cig.; podrušna šota, der Rasentorf, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

posẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) die Aussaat bestellen: ali ste že posejali? — 2) aussäen, anbauen; 10 vaganov pšenice p., Cig.; — posejana ruda, angeflogenes Erz, Cig.; — 3) = obsejati, besäen, Cig., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

prga [pŕga] samostalnik ženskega spola

kamenina, v kateri se najdejo rudnine, dragi kamni

PRIMERJAJ: prgati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

prisápiti, -im, vb. pf. anwittern, V.-Cig.; prisapljena ruda, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

prištŕkati, -štȓkam, vb. pf. einsprengen: prištrkan les, eingesprengte Holzart, Cig.; prištrkana ruda, eingesprengtes Erz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

raztegnjen del., F5, deductus, -a, -um, reṡdilen, reṡvlézhen, reſtègnen; distentus, -a, -um, reſtègnên, reſpèt, reṡgarnen; extensus, reſpèt, reſtegnîen; paſsus, -a, -um, â pandor, reṡgernîen, reſtegnîen; productilis, ruda s'kladivom reſtegnîena. Exod:25

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

rȗd, rúda, adj. roth, braun, C.; ruda kri, rothes Blut, Zora; — prim. hs. rud, röthlich.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

rúda, f. 1) das Erz; železna r., das Eisenerz; rudo kopati, Erze bauen; — 2) die Erzgrube, Mur.; — der Steinbruch, Mur., C., Št. Peter pri Mariboru-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ruda [rúda] samostalnik ženskega spola

ruda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ruda ž, F31, aeris fodina, rude, jama od rude; chrysocome, -es, enu ẛeliṡzhe ẛlate farbe v'ẛlatih rudah; conflare, rudo reſpuṡzhati, ẛlyvati; cuprifodina, kuffraſta ruda; fodina, jama ṡa rudo; metallicus, -a, -um, is rude; metallum, -li, ruda; minera, ruda; scoria, -ae, ṡhlintra od rude

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ruda -e ž ruda: zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo or. ed. (I/1, 189) ǀ ſe ſveti kakor tu ſonze v' mej ſvesdami, tu slatu v' mej drugo rudo or. ed. (III, 300)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ruda -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

rudar [rudár] samostalnik moškega spola

rudar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

rudetina [rudetína] samostalnik ženskega spola

rudnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

rúdica, f. dem. ruda; das Erzchen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

rudina [rudína] samostalnik ženskega spola

rudniška jama

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

skoz prisl., F6, perefluere, ṡkuṡ tezhi. Hebr: 2.v.1; pertranslucidus, -a, -um, ṡkuṡ inu ṡkuṡi ſvitál; stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh, antimonij gláṡh, lipotiza; urigo, -nis, tudi ena arznia, katera ṡkuṡ, inu ṡkuṡ pezhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: skoz prisl., penetrare, skus preshvigati. Hyp.267

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.-Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.-M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

srebȓn, adj. silbern, Silber-; srebrna žlica; s. goldinar, ein Silbergulden; srebrna ruda, das Silbererz; srebrna pena, das Blattsilber, Cig., Jan., Cig. (T.); srebrno sedlo še ne stori dobrega konja, Npreg.-Cig.; — tudi srę́brn, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

srebrníca, f. 1) = srebrna ruda, das Silbererz, Cig., Jan.; — 2) die Ringelraupe, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

strana ž, F2, inflamatio tonsillarum, otúk na ſtranah garla; stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

struga ž, F6, agoga, -ae, graben, ſtruga, slaſti kir ṡlata ruda tezhe; alveus, graben v'potoki, ſtruga; effractio ripae, ex vehementi aqua, ſtruga, predertina v'kraju vodè; euripus, -pi, ena voṡka ſtruga morjá, katera pertéka, inu ſe odteka, ali en potok, kateri en krail[!] okuli inu okuli obdá; flumen, ſtruga [poznejši pripis neznane roke]; rivus, -vi, potok, ſtruga

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

svinčę̑n, adj. aus Blei, bleiern, bleiig, Blei-; svinčena cev, krogla; svinčena ruda, das Bleierz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

svinčen prid., F10, alter, alteris, ſvinzhena, teẛhka kugla k'vsdigovanîu; glans plumbea, ſvinzhena kugla; halter, -ris, ena kugla k'ṡkakanîu ſvinzhena kakòr imajo taiſti, kateri na ſhtriku pleſhejo; lividus, -a, -um, ṡvinzhene farbe; molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera ſe is ſvinza déla; molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai vdari, tá grampa; plumba, -ae, ena ſvinzhena kugla; plumbatura, -ae, plumbago, -nis, ſvinzhena ṡhyla; plumbeus, -a, -um, plumbarius, ſvinzhèn

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

svinec m, F12, applumbo, -are, s'ſvinzam povlézhi, ẛalyti; ceruſsa, -ae, tá béli ſvinez, ẛhalba s'plaibaſſa, plaibas; molorothus, -thi, plaiba ṡydarska, ali zimpermanṡka, s'enim ſvinzam na konzu ene kratke ṡhpage; molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera ſe is ſvinza déla; molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunka vdari, tá grampa; perpendiculum, -li, plaiba ṡydarṡka, ṡhnora s'ſvinzom, ali ṡheléṡom; plumbare, s'ſvinzom ṡalyti, povleizhi, lotati; plumbosus, -a, -um, polhin ſvinza; plumbum, -bi, ſvinez; psimmythum, ta beili ſviniz; replumbare, s'ſvinzam ṡupèt ṡalyti, ali ta ſviniz od ſrebra lozhiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

svital prid., F31, clarus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, biſter, jaſni, ſlovezh; collustrare, oſvitleti, palirati, ozhiſtiti, ſvitlu ſturiti, okuli gledati; dilutus color, ena ſvitla farba; enitere, ſvitál biti; expolire, vzhiſtiti, ſvitlú ſturiti, polikati; lucens, ſvitál; lucescere, ſvitlú biti; lucidus, -a, -um, ſvitál, jaſſen; lynceus, -a, -um, oſtriga, inu ſvitliga pogléda kakòr riſſa; nitidus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, leip, ſnaṡhen; perpolitio, ſvitlu vzhiṡzhenîe, lipu vglajenîe; praelucidus, -a, -um, ſylnu ſvitál; radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge; stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh; venter eius eburneus, nîega tellú, ali trébuh, kakòr ſvitla kuſt naſlonova, ali Elefantova

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

vlážica, f. mehka, vlažna ilovnata ruda, der Besteg, der Ausschramm, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zlat prid., F43, aureus, -a, -um, ẛlát; arrugia, -ae, ẛlata jama kir ſe ẛlatú kopa, ali ẛlata ruda; auriramentum, ẛlatá peiſſik, ẛlati peiſſik; carbasinus, ẛlate farbe; haemorrhois, -dis, hamorrhogia, tá tekozha kry is ṡadnize, is te ṡlate ṡhyle; praetexta, -ae, ena ſuknîa s'ṡlatimi ṡhnorami ali ṡhpizami

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

zlato -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

želẹ́zən, -zna, adj. eisern, Eisen-; navada je železna srajca; železna cesta = železnica, die Eisenbahn; železna ruda, das Eisenerz; železna žlindra, die Eisenschlacke; železna barva, die Eisenfarbe; — železna krava, die eiserne Kuh, die Immerkuh, eine Kuh, die jemand für einen andern auf Lebensdauer zu halten verpflichtet ist, Gor., Notr.; železno posodilo, unablegliches Capital, Cig.; železne obresti, unablegliche Zinsen, Cig.; — (pren.) železno srce, železna potrpežljivost, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

želẹ́zovka, f. das Eisenerz; blatna ruda železovka, das Raseneisenerz, Cig. (T.); iglasta ž., der Pyrrhosiderit, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

žgáti, žgèm, vb. impf. brennen (trans.); tobak ž., Tabak rauchen, Cig., Št.; apno, opeko, olje ž., Kalk, Ziegel, Kohlen brennen; žgan svinec, kositer, Bleiasche, Zinnasche, V.-Cig.; rudo ž., das Erz durch Rösten zubrennen, Cig.; žgana ruda, geröstetes Erz, Cig.; kavo ž.; Kaffee rösten; iz žita i palinko žgejo, ogr.-Valj. (Rad); na gladko ž., glatt brennen (techn.), Cig. (T.); lase ž., die Haare brennen; — ein brennendes Gefühl veranlassen: solnce žge, die Sonne brennt; kopriva žge; v prsih me žge, Mur.; žgoči veter, der Glutwind, Cig. (T.); žgoč, brennend, heiß, Jan.; (prim. žgeč); — (pren.) žgoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — žgala sta jo, sie sind gehörig gelaufen, UčT.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

žíłən, -łna, adj. 1) Ader-: žȋłni trip, žilno tripanje, der Aderschlag, Cig.; — 2) žilna ruda, die Gangart (mont.), Cig.; žilni križ, zwei sich durchschneidende Gänge, das Scharkreuz, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.