abonmá -ja m (ȃ)
vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B
álfa rómeo tudi álfa roméo -a m (ȃ, ọ̑; ȃ, ẹ̑)
avtomobil italijanske tovarne Alfa Romeo: alfa romeo rumene barve
apatít -a m (ȋ)
topazu podoben poldrag kamen rumene barve: nakit z apatitom
♦ min. kalcijev fosfat s fluorom in klorom; ležišča apatita
benediktínec -nca m (ȋ)
1. menih reda sv. Benedikta: cerkev benediktincev
2. francoski zeliščni liker zlato rumene barve: kozarček žlahtnega benediktinca
cárjevič -a m (ȃ)
1. carjev sin: mali carjevič
2. agr. poznojesensko jabolko rdečkasto rumene barve:
cíprski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na Ciper: ciprski politični problemi / ciprsko vino
♦ zool. ciprska čebela čebela rumene barve, Apis mellifica cypria
citrín -a m (ȋ)
1. poldrag kamen svetlo rumene barve: citrin je čist in prozoren
2. farm. vitamin P: citrin zmanjšuje krhkost kapilar
čájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na čaj: skuhati čajno mešanico / čajna žlička / odeja čajne barve svetlo rumene / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnišnicah in zavodih; čajno maslo boljše surovo maslo; čajno pecivo drobno pecivo za k čaju
endívija -e ž (í)
jesenska solata s trdimi listi: saditi endivijo; zavezovati endivijo povezovati liste posamezne rastline, da postanejo belo rumene barve
glívec -vca m (ȋ)
bot., v zvezi borov glivec užitna, grmičasto razrasla goba rumene barve, Sparassis crispa:
grosulár -ja m (ā)
poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja
♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat
jadrálec -lca [tudi jadrau̯ca] m (ȃ)
kdor se ukvarja z jadranjem:
a) tekmovanje jadralcev in padalcev / usposabljanje letalskih jadralcev
b) nastop veslačev in jadralcev / prvi jadralci okoli sveta / jadralec na deski kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski
♦ zool. jadralec dnevni metulj bledo rumene barve s črnimi progami, Graphium podalirius; jadralci lastovkam podobne ptice, Apodiformes
jántar -ja m (ā)
okamnela smola izumrlih iglavcev, navadno rumene ali rjavkaste barve: pridobivati jantar; gumbi, ogrlica iz jantarja; kot jantar sijoče oči
jéžek -žka m (ẹ̄)
1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki
2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke; stopiti na ježka; lupine morskih ježkov
3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi
// slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino
// priprava za zapenjanje oblačil in obutve, sestavljena iz dveh sprijemalnih trakov: čevelj se zapenja na ježka, z ježkom
♦ bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata
jónagóld -a m (ọ̑-ọ̑)
agr. debelo, okroglo zimsko jabolko rdeče rumene barve, po izvoru iz Amerike: jonatan in jonagold
kanárčkast -a -o prid. (ȃ)
ekspr. ki je rumene barve kot kanarček: kanarčkasta jopica
kobílar1 -ja m (ȋ)
zool. ptica pevka rumene barve, s črnimi perutmi, Oriolus oriolus: v vrhu smreke je zažvižgal kobilar
krizolít -a m (ȋ)
min. prozoren poldrag kamen rumene ali temno zelene barve: uhani s krizolitom
lástovičar tudi lastovíčar -ja m (á; ȋ)
zool. velik dnevni metulj rumene barve s črno obrobljenimi krili, Papilio machaon:
lisíčka -e ž (í)
1. manjšalnica od lisíca: lisica in lisičke / ekspr. ustrelil sem krasno lisičko / ti si pa lisička
2. užitna lijakasta goba rumene barve: nabirati lisičke / lisičke v omaki
lisják -a m (á)
1. lisičji samec: nekje v daljavi je zalajal lisjak; lisica in lisjak; zvit kot lisjak
2. ekspr. zvit, prebrisan moški: on ni lev, pač pa lisjak; temu lisjaku nisi kos / dobro ga poznam, to je star, velik lisjak / kot psovka ti lisjak stari
● nar. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda
♦ vet. konj rjavkasto ali rdečkasto rumene barve
májica -e ž (á)
vrhnje oblačilo, navadno s kratkimi rokavi in brez izrazitega ovratnika: obleči majico; majico bo treba oprati; majica z okroglim, ovalnim izrezom; fant v beli, modri majici; majica in hlače / majica brez rokavov, z dolgimi rokavi / mornarska majica / spodnja majica del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa
● publ. nositi, obleči rumeno majico biti, postati vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap
♦ šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap
málaga -e ž (ȃ)
sladko vino rdeče ali zlato rumene barve iz okolice Malage: buteljka malage
nánking -a m (ȃ)
tekst. gosta, močna bombažna tkanina, tkana v platneni vezavi, navadno rjavkasto rumene barve: podloga iz nankinga / kupil je nanking za hlače, obleko / bel, rdeč nanking
obelíti1 in obéliti -im dov. (ī ẹ́) 1. narediti kaj bolj belo ali razbarvati: obeliti perilo, platno;
obeliti rjuhe na soncu / obeliti lase
♦ agr. obeliti endivijo s povezovanjem listov posamezne rastline povzročiti, da postanejo ti belo rumene barve2. odstraniti lubje: obeliti smreke;
z nožem obeliti palico 3. nar. vzhodno pobeliti1:
obeliti hišo obéljen -a -o:
obeljen les; obeljeno platno
odtének -nka m (ẹ̑) 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove: dobro ločiti odtenke;
barva je spremenila odtenek;
rožnati odtenki;
odtenek rumene barve;
modra barva raznih odtenkov, v več odtenkih;
rjavi lasje z bakrenim odtenkom / barvni odtenek / ekspr. letos so moderni svetli odtenki svetle barve; stene v temnih odtenkih temnih barvah2. vsak od različnih čutno zaznavnih pojavov iste vrste: zvočni odtenki;
odtenek glasu;
odtenki svetlobe;
vonj ima več odtenkov / med lepim in grdim je veliko odtenkov 3. navadno s prilastkom zelo majhna sestavina kakega čutno zaznavnega pojava, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje: strogosti je bil primešan odtenek žalosti;
gledati koga z odtenkom spoštovanja;
odtenek nejevolje, ravnodušnosti, užaljenosti v glasu 4. vsaka od nebistvenih različnih oblik kakega pojava: obvladati vse odtenke jezika;
beseda je dobila nov pomenski, stilni odtenek / politični odtenki v stranki // zelo majhna sestavina, značilnost česa: v prevodu so se ohranili tudi vsi odtenki izvirnika; v drugem delu vaje se je dirigent posvetil odtenkom; njegova zadnja zgodba ima neke nove odtenke 5. ekspr. vrsta, sorta: tam se zbirajo begunci vseh odtenkov 6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za odtenek izraža zelo majhno stopnjo: za odtenek manj bel;
niti za odtenek ni boljši / biti za odtenek za drugimi sošolci // v zvezi do odtenka izraža zelo veliko stopnjo: otrok jo razume do odtenka natančno / gnati stvar do zadnjega odtenka; rahločutna do skrajnih odtenkov
● to je dalo dogodku skrivnosten odtenek prizvok
olivín -a m (ȋ)
min. rudnina magnezijev in železov silikat rumene ali olivno zelene barve:
parména -e ž (ẹ̑)
navadno v zvezi zlata parmena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami: pod jablano ležijo zlate parmene / gojiti zlato parmeno
pástorjevka -e ž (á)
agr. debela zimska hruška zeleno rumene barve: košara pastorjevk / pastorjevka je dobro obrodila
pívo -a s (í)
alkoholna pijača iz slada, hmelja, vode in kvasa: za žejo pije pivo; hladno, spenjeno, sveže pivo; sodček, steklenica, vrček piva / črno temne, svetlo pivo svetlo rumene barve; odprto pivo ki se prodaja sproti natočeno iz soda; plzensko pivo / elipt., pog. popil je pet piv / malo pivo
plávec1 -vca m (ȃ)
1. žival svetlo rumene barve, navadno vol, konj: na sejmu je kupil močnega plavca za oranje; osedlati plavca
2. trta z dolgopecljatimi grozdi zlato rumenkaste barve, ki se goji zlasti na Bizeljskem in v Hrvaškem Zagorju: plavec je dobro obrodil
// manj kakovostno belo vino iz grozdja te trte: navadno je pil plavca
pôlôsel -ôsla [pou̯osəu̯] m (ȏ-ó)
zool. oslu podobna žival s krajšimi uhlji, od bledo rumene do rdečkasto rjave barve in s črno črto na hrbtu, Equus hemionus: loviti polosle
praména -e ž (ẹ̑)
v zvezi zlata pramena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami: jonatan in zlata pramena
presédavka -e ž (ẹ́)
nar. drobna hruška rumene barve in trpkega okusa: mediti presedavke
pšeníčnica -e ž (ȋ)
1. pšenična slama: pospraviti pšeničnico
2. agr. hruška rumene barve in sladkega okusa, ki zori ob žetvi pšenice: pšeničnice so že zrele
renéta -e ž (ẹ̑)
agr. jesensko ali zimsko jabolko zelene ali rumene barve z rdečimi, oranžnimi progami: jonatan in reneta
ríbica -e ž (í)
manjšalnica od riba: hraniti ribice; hitre, živahne ribice / akvarijske ribice; okrasne ribice; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve / ekspr. kupiti pol kilograma goveje ribice
♦ obrt. ribice klekljana čipka, katere vzorec ima ribam podobno obliko; zool. človeška ribica repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa, Proteus anguinus; srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanjih, Lepisma saccharina
rožmarínček -čka m (ȋ)
1. ekspr. manjšalnica od rožmarin: rožmarinček se je posušil
2. agr. drobnejše kiselkasto jabolko rožnato rumene barve: zreli rožmarinčki
rumèn2 -êna -o prid. (ȅ é) ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet;
rumena bluza;
šopek belih in rumenih narcis;
rumeno klasje, listje;
bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen;
slamnato, zlato rumen;
rumen kot kanarček, vosek;
rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju) // ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje // ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba
● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska
♦ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnad rumêno prisl.:
rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen
● ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko
rumêni -a -o sam.:
zmagali so rumeni; dekle v rumenem
rumeníca -e ž (í) 1. zlatenica: zboleti za rumenico 2. nar. prekmursko pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: barvati rumenice
● knjiž. izrazita rumenica je izdajala bolezen na jetrih rumena barva (polti)
♦ fot. filter, ki dobro prepušča zlasti žarke rumene barve
rumênka in ruménka -e ž (é; ẹ̄)
1. rumenkasta žival, navadno krava: pasel je sivko in rumenko
2. ženska rumene rase: belka in rumenka
3. nar. zgodnja hruška rumene barve: rumenke in tepke
ržénka -e ž (ẹ̄)
agr. zgodnja hruška zlato rumene barve, ob muhi malo rdečkasta: rženke in ječmenke
spreména -e ž (ẹ̑) star. 1. sprememba: potrebne so majhne spremene besedila / opazil je spremeno na njenem obrazu 2. odtenek: spremena rumene barve;
rdeči in modri cveti v vseh spremenah
strnád -a m (ȃ)
manjša ptica pevka z navadno rjavo progastim hrbtom in rumenim, belim ali rdeče rjavim trebuhom: v gozdu so se oglašali strnadi; ščinkavci in strnadi
♦ zool. črnoglavi strnad s črno glavo in rumenim grlom, Emberiza melanocephala; rumeni strnad rumene barve z rjavimi progami po hrbtu, Emberiza citrinella
šampánjski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na šampanjec: šampanjski zamašek / šampanjski kozarci; šampanjska steklenica steklenica iz močnejšega stekla z daljšim vratom / šampanjska barva rumenkasta barva
2. agr., v zvezi šampanjska reneta zimsko jabolko zelene ali rumene barve:
trávniški -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na travnik: travniške rastline; travniško cvetje; njivski in travniški / travniško zemljišče / travniški sadovnjak
♦ bot. travniški kukmak užitna travniška goba z rdečkastimi ali rjavo črnimi lističi in belim mesom, Agaricus campester; travniška kadulja travniška rastlina s temno modrimi cveti v socvetju, Salvia pratensis; travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; travniška latovka latovka z modro ali rjavkasto obarvanimi klaski, Poa pratensis; zool. travniška mravlja mravlja s temno liso na temno rdečem zadku, Formica pratensis; rumena travniška mravlja mravlja temno rumene ali svetlo rjave barve, ki se hrani s sokovi koreninskih uši, Lasius flavus
vúga -e ž (ú) zool. ptica pevka rumene barve, s črnimi perutmi; kobilar1:
žvižganje vuge
zavezováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z vrvico, trakom ali z deloma česa delati vozela) da se kaj zapre, stisne: zavezovati mapo;
zavezovati vreče;
zavezovati si čevlje / zavezovati endivijo povezovati liste posamezne rastline, da postanejo belo rumene barveb) da se zapre, pokrije odprtina česa: zavezovati kozarce z vloženim sadjem / zavezovati rano / zavezovati obsojencem oči c) da ostane komu kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezovati otroku slinček;
zavezovati si kravato, predpasnik / zavezovati si ruto na zatilju, pod brado tako, da je vozel na zatilju, pod brado// delati vozel, da ostane kaj na določenem mestu, v določenem položaju: zavezovati pas, vezalke / zavezovati vrv na vejo 2. z izjavo, predpisom delati koga dolžnega kaj storiti, delati: zavezoval je celo starše, da so o tem molčali // s svojo vsebino delati koga dolžnega kaj storiti, delati: odlok zavezuje lastnike hiš, da očistijo sneg z ulice / publ. te zahteve nas zavezujejo h kvaliteti / moralno, pogodbeno koga zavezovati zavezováti se
z določeno izjavo se delati dolžnega kaj storiti, delati: zavezovati se z obljubami, s prisego; pisno se zavezovati / zavezovati se za preskrbo materiala / dov. zavezujem se, da bom tako ravnal
zavezujóč -a -e:
odhitela je, zavezujoč si spotoma ruto; zavezujoča merila; sam.: to ni vendar nič zavezujočega
zemljevíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zemljevid: zemljevidne oznake / zemljevidna mapa
♦ bot. zemljevidni skorjevec po skalah rastoč skorjasti lišaj rumene barve, Rhizocarpon geographicum
zlát2 -a -o prid. (ȃ á; četrti pomen ȃ) 1. nanašajoč se na zlato: najti v pesku zlata zrna;
zlata žila / zlati rudnik; zlata ruda / zlate zaloge / zlati pesek zlatonosni pesek// ki je iz zlata: zlat nakit, prstan; napisati ime na spomenik z zlatimi črkami; zlata krona / zlati okviri slik pozlačeni; zlate kupole / pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono / zlata kolajna, medalja kolajna, medalja, ki se podeli za prvo mesto v posameznih športnih disciplinah; zlata obreza obreza, na katero se nanese tanka plast zlata2. take barve kot zlato: zlati čevlji;
pletenine z zlatimi nitkami / ekspr. zlati sončni žarki / zlata bronsa bakrova bronsa / zlata barva // ekspr. rjavkasto, rdečkasto rumen: dekle z zlatimi lasmi; piti zlato kapljico; zlata pšenica / zlati oktober 3. ki predstavlja petdeseto obletnico česa: zlati jubilej organizacije / praznovati zlato poroko petdesetletnico poroke4. ekspr. zelo dober, dobrosrčen: bil je zlat človek, iskren prijatelj;
ima zlate starše;
bil bi zlat, če ne bi pil / tisti dan je bila vsa zlata in je vsem stregla ustrežljiva, pozorna / v nagovoru moj zlati otrok, varuj se // ki vzbuja zelo pozitiven čustveni odnos: bili so zlat razred; ta otrok je zlat / v nagovoru sinek moj zlati, hitro se vrni 5. ekspr. zelo dragocen, koristen: ni poslušal zlatega nauka;
to so zlate besede;
zlato spoznanje / posnemati zlat zgled koga; zlato pravilo pravilo, ki ga je v kaki zadevi zelo koristno upoštevati// zelo ugoden: ponuja se mu zlata priložnost / bili so zlati časi za špekulante 6. ekspr. poln uspehov, pomembnih del: minili so zlati časi reprezentance;
zlati vek italijanskega slikarstva;
zlata doba znanosti // poln zadovoljstva, sreče: zlati trenutki življenja; zlata mladost, prihodnost / sanjati zlate sanje 7. ekspr. zvonek, svetel: ima zlat glas;
zlat smeh 8. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša: izgubil je svoj zlati mir;
zlata resnica, sreča;
hrepeni po zlati svobodi;
zlato upanje
● ekspr. imaš zlat čas, da to narediš veliko prostega časa; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; zlati prinašalec srednje velik lovski pes z mehko, dolgo, rahlo valovito dlako smetanove do zlate barve; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček; ekspr. njegovo ime je zapisano v zlati knjigi zgodovine on je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlato knjigo nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov; ekspr. to zbirko poezij so označili za zlato knjigo izredno dobro knjigo; iron. zlata mladina razvajeni mladi ljudje, zlasti iz bogatejših družin; zlata malina nagrada za najslabše filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu; ekspr. zlata mrzlica povečano iskanje zlata; zlata parmena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami; otr. ti si pa danes zlata ptička kot pohvala pri jedi si prvi pojedel; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve; ekspr. ta fant ima zlate roke zna dosti stvari spretno narediti, izdelati; ekspr. bila je dobrega srca in zlatih rok zelo radodarna; ekspr. držati se zlate sredine biti zmeren, v ničemer ne pretiravati; ekspr. vkovati koga v zlate verige dati mu dober gmotni položaj, a odvzeti mu samostojnost; zlato jabolko kaki; zlato runo v grški mitologiji runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi; red zlatega runa nekdaj visoko avstrijsko in špansko viteško odlikovanje za plemiče in državne voditelje; ekspr. ima zlato srce je zelo dobrosrčen; zlato tele po bibliji zlat kip živali, ki so ga častili Izraelci med Mojzesovim bivanjem na gori Sinaj; ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže; preg. srednja pot – zlata pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. dokler prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno, ko pa bi bilo treba dobljeno vrniti, je neprijazen, nehvaležen; preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ agr. zlati delišes sladko rumeno zimsko jabolko, po izvoru iz Amerike; astron. zlato število število, ki določa zapovrstnost leta v Luninem krogu; bot. zlati grmiček zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža; zlati klobuk rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija; ekon. zlate palice zlato v obliki kvadrov; zlate rezerve zlato, ki ga ima centralna banka; zlata valuta denarni sistem, v katerem je vrednost denarne enote določena z vrednostjo zlata; etn. zlati očenaš molitev v obliki dvogovora med Jezusom Kristusom in Marijo, nastala med ljudstvom; film. zlati lev priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah; velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala; filoz. zlato pravilo (moralnega vedenja) po Kantu pravilo, po katerem naj človek ne stori drugim, česar ne želi, da drugi storijo njemu; geom. zlati rez daljice točka na daljici, ki deli daljico na dva dela tako, da je razmerje med daljico in večjim delom enako razmerju med večjim in manjšim delom; glasb. zlata plošča plošči podobno priznanje, ki se podeli izvajalcu za 50.000 prodanih plošč; med. zlata žila bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini; obl. zlata košuta najvišje priznanje na mednarodnem sejmu mode v Beogradu; šport. zlata lisica priznanje, ki se podeli najboljši tekmovalki na tradicionalnem ženskem tekmovanju v slalomu in veleslalomu na Pohorju; um. zlati oltar rezljan in bogato pozlačen leseni oltar, značilen za 17. stoletje; zlati rez sorazmerje med dvema količinama, pri katerem je razmerje med večjo in manjšo količino enako razmerju med večjo količino in celoto; vrtn. zlati šeboj grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti, Cheiranthus cheiri; zool. zlata minica hrošč bleščeče rumenkasto zelene barve, ki se hrani s cvetnim prahom, Cetonia auratazláto prisl.:
posoda se je zlato svetila; zlato obrobljena očala; zlato vezeni plašči / piše se narazen ali skupaj: zlato pisano ali zlatopisano listje; zlato rjava skorja
zláti -a -o sam.:
dvorana je bila v belem in zlatem; star. dal mu je pet zlatih zlatnikov / ljubk., kot nagovor: zlata moja, nič ne skrbi; zdaj pa spančkaj, zlato moje
zlató -á s (ọ̑)
1. mehka, težka žlahtna kovina rumene barve: zlato se sveti; pridobivati zlato; uporabljati zlato za plačilno sredstvo; prekriti kaj z zlatom; čisto zlato; barva starega zlata; cena, tržišče zlata; meriti čistoto zlata s karati; iskalci zlata; zrnca zlata; svetiti se kot zlato / kovano zlato zlat kovanec, zlatnik
// pog. izdelki iz zlata: prodajajo zlato in srebrnino; z zlatom izvezeni okraski z zlato nitjo; roke je imela polne zlata zlatega nakita / bili so oblečeni v zlato z zlatom okrašena oblačila; dvorana je bila vsa v zlatu polna zlatih okraskov
// ekspr. zlat denar: plačati v zlatu, z zlatom; prešteval je rumeno zlato zlatnike; za to bi dal cel kup zlata
2. ekspr. kar je po barvi, sijaju podobno zlatu: sonce je razsipalo svoje zlato; zlato dekliških las, zorečih plodov zlata barva
3. ekspr. kar je dobro, kvalitetno: ni vse zlato, kar je napisal; tudi nepomembno skladbo je s svojim igranjem spremenil v zlato / njegova žena je zlato je zelo delovna, skrbna
● publ. braniti zlato s svetovnega prvenstva prvo mesto; ekspr. česar se prime, se spremeni v zlato v vsaki stvari je zelo uspešen; ekspr. takega pomočnika ne moreš z zlatom odtehtati je zelo dober, marljiv; ekspr. vaših besed ne morem vzeti za (čisto, suho) zlato ne verjamem vam popolnoma; ekspr. prodajati laž za čisto zlato prikazovati jo, kot da je resnica; publ. črno zlato premog; publ. olimpijsko zlato olimpijska zlata medalja; star. skrinja je polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. rogovje te živali prodajajo za suho zlato zelo drago; ekspr. ta človek je vreden (suhega) zlata je zelo dober, pošten; je zelo sposoben; publ. tekoče zlato nafta; ekspr. dal mi je zlata vreden nasvet zelo dober, koristen; publ. obirati zeleno zlato hmelj; preg. čas je zlato razpoložljivi čas je treba dobro izkoristiti; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove; preg. ni vse zlato, kar se sveti videz stvari ne pove, kakšna je stvar v resnici
♦ med. zobno zlato ki se uporablja za prevleke zob in mostičke; metal. nordijsko zlato zlitina bakra, aluminija, cinka in kositra, ki se uporablja za izdelavo kovancev; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; samorodno zlato; mont. izpirati zlato; obrt. lomljeno zlato kosi zlatih predmetov, rabljeni zlati predmeti, namenjeni za pretalitev; teh. belo zlato zlitina zlata, ki ima platinasto srebrno barvo; rumeno zlato zlitina zlata zlato rumene barve
žémljast -a -o prid.(ẹ̑) tak kot pri žemlji: žemljasta oblika / cvet, goba žemljaste barve rjavkasto rumenežémljasto prisl.:
žemljasto hrustljava skorja
žveplén -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na žveplo: žvepleni prah;
žveplene pare / žvepleno škropivo / žveplene toplice / žvepleni dež dež z žveplenimi snovmi / žveplena barva živo rumena barva
♦ farm. žvepleni puder puder, ki vsebuje žveplov cvet in se uporablja pri kožnih izpuščajih; žvepleno milo milo, ki vsebuje žveplo v prahu in se uporablja pri kožnih boleznih; kem. žvepleni cvet s sublimacijo dobljeno žveplo v prahu; žveplena kislina žveplova kislina; min. žvepleni cvet žveplov cvetžvepléno prisl.:
bluza žvepleno rumene barve
žvêplo -a s (é)
krhka nekovina živo rumene barve, ki gori z modrim plamenom: pridobivanje žvepla; vonj po gorečem žveplu / žveplo v prahu
● ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
♦ min. amorfno, kristalno žveplo; samorodno žveplo
]