se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é) naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
Szabó -ja [sábo] m s -em oseb. i. (ȃ) |madžarski filmski režiser|
Szabójev -a -o (ȃ)